Če je hotel kitajski predsednik Xi Jinping z razkošnim sprejemom očarati ameriškega gosta, mu je očitno uspelo. Sprejem Donalda Trumpa pred Veliko dvorano ljudstva v Pekingu je v nasprotju s podobnimi obiski v preteklosti v neposrednem prenosu spremljala državna televizija, ameriški predsednik pa se je za vso pozornost, ki je obsegala večerjo v Prepovedanem mestu in Xijevo seznanjanje s kitajsko zgodovino, oddolžil z zanj presenetljivo uglajenostjo. Med drugim je pritoževanje nad »nepošteno trgovino« med državama, ki Kitajski prinaša od 300 do 400 milijard dolarjev letnega presežka v blagovni menjavi, ublažil z ugotovitvijo, da so za to nesorazmerje krivi njegovi predhodniki, hkrati pa se je pohvalil, da je truma gospodarstvenikov, ki ga spremlja na turneji, v Pekingu sklenila že za 250 milijard poslov. Del teh so podjetniki obeh držav s podpisom potrdili ob navzočnosti Trumpa in Xija prav v Veliki dvorani ljudstva.
Xi za široko odpiranje vrat
Kitajski predsednik je priznal, da je v trgovinskih odnosih med državama nekaj trenj, zatrdil pa, da bo njegova država čedalje bolj odprta do tujih podjetij. »Odpiranje je naša dolgoročna strategija,« je poudaril. Tudi sam ni snel rokavic in ni omenjal siceršnjih kritik zaradi oviranja kitajskega prevzemanja podjetij v ZDA ter Trumpovega protekcionizma, ki po svoje Pekingu celo ustreza, saj napovedovan ameriški odstop od transatlantskega partnerstva, kar bo ena glavnih tem vrha APEC, ki se ga bo ameriški predsednik v nadaljevanju azijske turneje udeležil v Vietnamu, odpira vrata Kitajski, da zapolni izpraznjeno mesto v prostotrgovinskem povezovanju, v katerega do zdaj ni bila povabljena.
Kljub svojim prejšnjim kritikam kitajskih odzivov na severnokorejsko raketno in jedrsko izzivanje je tudi v zvezi s to pričakovano izpostavljeno temo pogovorov s Xijem Trump ubral umirjene tone. Pohvalil je zadnje ukrepe Pekinga, namignil pa, da lahko prav Kitajska problem reši hitro in učinkovito.
Kitajska ima na očeh ves polotok
V izjavah voditeljev obeh držav je bilo zaznati različen pogled na nevarno stopnjevanje napetosti, saj je Trump v zvezi z jedrskim orožjem izrecno omenjal Severno Korejo, Xi pa govoril o Korejskem polotoku brez jedrske oborožitve. ZDA so jedrsko oborožitev iz Južne Koreje umaknile leta 1991, je pa letos tamkajšnje obrambno ministrstvo predlagalo, da vlada znova razmisli o morebitni namestitvi taktične jedrske oborožitve. Južnokorejski predsednik Moon Jae In temu ni naklonjen in je zagotovil, da njegova država ne razmišlja o razvoju lastnega tovrstnega orožja.
Na Trumpovo upanje, da bo Kitajska pospešeno ukrepala proti Severni Koreji, ker se čas za ustavitev grožnje izteka, pa je Xi poudaril odločno podporo Korejskemu polotoku brez jedrskega orožja in izvajanju resolucij OZN, pri tem pa ponovil poziv, da bi se morala kriza razplesti z diplomatskimi sredstvi. Trump in Xi vsaj javno nista govorila o vprašanju Tajvanu, ki je lani dvignilo kar nekaj prahu. Je pa kitajska tiskovna agencija poročala, da je ameriški predsednik ponovil zavezanost ZDA tako imenovani politiki ene Kitajske. V ozadje gospodarskih tem in severnokorejske grožnje so poniknila tudi razhajanja v zvezi s teritorialnimi spori v Južnokitajskem morju.
