V Bonnu se je začela 23. konferenca o podnebnih spremembah Združenih narodov, na kateri sodelujejo vse države razen ZDA. Desetdnevna konferenca bo poskušala predvsem rešiti velik prepad med obljubami o zmanjšanju izpustov toplogrednih plinov in resničnostjo. Njen glavni cilj je, da začnejo države, ki so pred dvema letoma podpisale pariški podnebni sporazum (COP21), tega uresničevati. Skratka, treba bo sprejeti konkretne ukrepe za zmanjšanje in nadzor izpustov ogljikovega dioksida, ki je glavni krivec za segrevanje ozračja.
Zaradi segrevanja ozračja in taljenja ledu na Arktiki se dviguje gladina oceanov, s čimer so ogroženi otoki in številna obalna območja. Vse večja vročina in suša pa pestita revne države v Afriki, ki kot večina otoških držav niso povzročile izpustov toplogrednih plinov. Ker še vedno ni učinkovitih ukrepov, se bo od srede 19. stoletja do konca 21. stoletja povprečna temperatura dvignila vsaj za tri stopinje – in ne za dve, kot so pred dvema letoma načrtovali na pariški podnebni konferenci. Znanstveniki so izbrali mejo dveh stopinj zato, ker se nad njo povečuje možnost nevarnih podnebnih sprememb.
Veliki decembrski vrh
Ob sklenitvi pariškega podnebnega sporazuma konec leta 2015 so vse države sveta, razen Nikaragve in Sirije, s podpisom pokazale, da resno jemljejo svarilo znanstvenikov. Zdaj sta se pariškemu sporazumu, ki za zdaj ne predvideva sankcij za kršitelje, pridružili še Nikaragva in Sirija, od njega pa naj bi odstopile ZDA. A marsikatera ameriška zvezna država in mesto sodelujeta z bonnsko konferenco, saj ZDA niso centralizirana država. Sicer za zdaj nobena država ni sledila zgledu Bele hiše, tudi Indija in Kitajska ne.
Lani se je koncentracija ogljikovega dioksida v zemeljski atmosferi rekordno povečala. Letos in lani sta bili najtoplejši leti na Zemlji od 19. stoletja, ko so začeli meriti temperaturo zraka. Poleg tega orkani in monsuni nikoli niso tako pustošili kot letos, v vzhodni Afriki pa zaradi suše več milijonov ljudi trpi lakoto.
Nekateri se sprašujejo, ali ni vsak boj vnaprej izgubljen, predvsem zato, ker različni lobiji – zlasti podjetij in bank, ki so vložile milijarde v fosilne vire energije – onemogočajo hitre in učinkovite ukrepe. Nekateri vidijo rešitev v tem, da se nehamo gnati za gospodarsko rastjo in dovolimo upad BDP. Drugi vidijo rešitev v inovacijah in mobilizaciji gospodarstva za prehod na obnovljive vire energije in na električne avtomobile.
Predvsem vprašanjem energetske tranzicije in njenega financiranja bo 12. decembra, ko bo minilo dve leti od sklenitve pariškega podnebnega sporazuma, namenjeno veliko mednarodno srečanje v Franciji, na katero bo povabljenih okoli sto držav, več sto nevladnih organizacij, podjetij in interesnih skupin. Očitno želi francoski predsednik Emmanuel Macron nastopiti kot varuh pariškega sporazuma. Menda pa med povabljenimi ne bo ameriškega predsednika Donalda Trumpa.
