Poleg držav zahodnega Balkana (Črna gora, Albanija, Makedonija…) se vstopnice za članstvo v EU nadejajo tudi nekatere države, nastale iz nekdanjih sovjetskih republik. Od leta 2009 deluje Vzhodno partnerstvo, v katerem je šest držav (Gruzija, Ukrajina, Moldavija, Belorusija, Armenija in Azerbajdžan), ki so si za dolgoročni cilj zastavile tesno sodelovanje z EU in nato kot končni cilj pridružitev. Zato že nekaj let bolj ali manj uspešno prilagajajo zakonodajo, delovanje državnih organov, civilne družbe ter gospodarstva načelom, ki veljajo v EU.
Čeprav Vzhodno partnerstvo deluje že osem let in so v teh državah izvedli vrsto reform, enotnosti znotraj EU o vprašanju, ali je to partnerstvo tudi stopnica na poti v polnopravno članstvo, še vedno ni.
Čas za novo deklaracijo
Konec novembra bo v Bruslju peto vrhunsko srečanje EU in vzhodnih partneric, pred njim pa so na pobudo veleposlaništev Gruzije in Ukrajine ter v organizaciji Slovenskega panevropskega gibanja pripravili okroglo mizo. Veleposlanika Zurab Bekaia (Gruzija) in Mykhailo Brodovych (Ukrajina) sta orisala dosežke svojih držav pri izvedbi reform na vrsti področij, kar po njunem mnenju več kot zadostno potrjujejo zavezanost Ukrajine in Gruzije, pa tudi preostalih članic Vzhodnega partnerstva, h končnemu cilju – članstvu v EU. Veleposlanika sta bila enotna glede pričakovanj izida novembrskega srečanja. Prepričana sta, da bi bil velik in pomemben korak naprej, če bi na njem udeleženci sprejeli skupno in bolj obvezujočo deklaracijo o najbolj perečih vprašanjih. Z njo bi se poenotili o nezakonitih migracijah, energetski povezanosti in zmanjševanju odvisnosti od samo enega dobavitelja (Rusije), boju proti zlorabi svetovnega spleta, večji infrastrukturni in tudi znanstveni povezanosti med EU in državami Vzhodnega partnerstva ter o nadaljnjem odpravljanju omejitev v trgovanju.
Trk ob realnost
Navzoče na okrogli mizi je z delom evropske komisije na področju prevzetih obvez ter tesnejšega povezovanja EU in Vzhodnega partnerstva seznanil vodja predstavništva EU v Sloveniji Zoran Stančič, svoj prispevek k razpravi pa so dali povabljeni gostje Dr. Bogomil Ferfila (vodja ameriških in globalnih študij na FDV), nekdanji evroposlanec Roman Jakič, Dejan Steinbuch (urednik na Pro plus) in Dobran Božič (direktor Urada vlade RS za varovanje tajnih podatkov). Če so povabljeni strokovnjaki pohvalili dosežene reforme v posameznih državah in pozdravili skupno pobudo o deklaraciji, ki dokazuje, da te države kljub razlikam in tudi nekdanjim zameram lahko nastopajo enotno, pa so na drugi strani posvarili pred pretiranimi apetiti glede hitrega članstva v EU.
EU deklarativno sicer je za širitev, vendar je na eni strani v globoki krizi glede lastne identitete, notranje kohezivnosti in iskanja novih smeri delovanja, po drugi pa je soočena z zunanjimi izzivi, kot je odnos z Rusijo, ki je na zelo nizki točki, slabših odnosov z Moskvo pa si v Bruslju ne želijo. Gre za zapleteno enačbo, kajti vsako trdnejše povezovanje EU z ruskimi sosedami Moskva doživlja kot zapiranje obroča okoli nje. Evropska unija vrat novim članicam ne sme zapreti, a tudi predolgo odlašanje ni na mestu, saj imajo tudi partnerice na vzhodu omejeno količino potrpljenja.
