Rast dobičkov podjetij na evropskem trgu je od začetka krize zaostajala do te ravni, da ima evropski trg trenutno v povprečju približno 57 odstotkov nižjo dobičkonosnost kot ameriški. To je najvišja razlika od začetka krize. Kot omenjeno, se letos kažejo znaki, da gredo lahko stvari na bolje. Sicer je še zelo zgodaj za veselje, vendar kot kaže, bo evropski trg letos prvič po letu 2003 imel večjo absolutno rast glede dobičkonosnosti v primerjavi z ameriškim trgom. Predvidena rast dobičkonosnosti evropskega delniškega trga za letos je 12,8 odstotka, medtem ko ta za ameriški trg znaša 9,6 odstotka. Letošnja višja predvidena dobičkonosnost evropskih podjetij se je tudi odrazila v njihovih tržnih vrednostih. Tako ima v letošnjem letu, merjeno v evrih, evropski indeks STOXX 600 9,19-odstotni tržni donos, medtem ko je ameriški SP500 letos zabeležil 5,36-odstotni donos.
Razlogi za boljše leto na evropskem trgu zavzemajo več dejavnikov. Za zadnje mesece je na prvem mestu vredno omeniti rast cen nafte. Cena te je v dobrih dveh mesecih zrasla za 27,38 odstotka in sicer s 50 centov dolarja na današnjih 63,69 centov dolarja. Ta rast je pomembna za evropski trg, saj imajo dobički energentov dvakrat večjo težo oziroma so dvakrat bolj pomembni za evropski trg kakor za ameriški trg. Obenem pa je kazalnik gospodarskega zdravja proizvodnega sektorja Manufacturing PMI indeks za Evropo na večletnem vrhuncu in je oktobra znašal 58,50 točke, medtem ko je ta za ZDA oktobra znašal 54,60 točke.
Poleg tega pa je evropsko gospodarstvo, če ne upoštevamo bančnega sektorja, zadolženo manj kot ameriško. To je tudi eden od razlogov za današnji 4,7 odstotka nižji donos na lastniške vrednostne papirje (ROE) evropskega trga v primerjavi z ameriškimi, saj nižji deleži dolga pomenijo višje deleže financiranja s strani lastništva.
Inflacija je septembra v Evropi znašala 1,4 odstotka, medtem ko je bila v ZDA 2,2 odstotka. Nivo inflacije pod dvema odstotkoma Evropi še dopušča nadaljevanje ugodne monetarne politike ECB pri ničelni odstotni obrestni meri. V ZDA ključna obrestna mera danes znaša 1,25 odstotka in leta 2018 lahko preseže mejo dveh odstotkov. Večje razlike v monetarnih politikah FED in ECB lahko sprva povzročijo rast vrednosti dolarja nasproti evru, to pa lahko še dodatno pospeši povpraševanje po posledično relativno cenejših evropskih izdelkih.
Zgoraj navedeni dejavniki prihajajo kot pozitivna osvežitev, kar zadeva evropske trge, ki zamujajo v svojem ciklu glede rasti dobičkonosnosti v primerjavi z ZDA zaradi v preteklih letih padajočih cen energentov, prepočasnega »čiščenja« bilanc bank v primerjavi z ZDA in zaradi dolgotrajnejših varčevalnih ukrepov v številnih evropskih državah. Vsi navedeni znaki kažejo, da je evropski trg morda le ujel pozitivni cikel glede rasti dobičkonosnosti in tako napovedi povečanih odkupov lastnih delnic in povečanja kapitalskih investicij evropskih podjetij za leto 2018 ne presenečajo.