Na našo prošnjo za komentar o tem, kako je mogoče, da pravnomočno obsojeni davčni utajevalec, ki mu je bila po drugi obsodbi na mariborskem okrožnem sodišču izrečena enotna kazen štirih let in enajst mesecev zapora, to lahko prestaja v obliki tako imenovanega vikend zapora, so nam na pravosodnem ministrstvu včeraj postregli s podobno razlago kot na upravi za izvrševanje kazenskih sankcij.
Vikend zapor le pri krajših kaznih
»Kazenski zakonik v 86. členu med načini izvršitve kazni zapora omogoča tudi možnost tako imenovanega vikend zapora. Kazen zapora do treh let, razen za kaznivo dejanje zoper spolno nedotakljivost, se lahko izvršuje tudi tako, da obsojenec med prestajanjem kazni zapora še naprej dela ali se izobražuje in prebiva doma, razen v prostih dneh, praviloma ob koncu tedna, ko mora biti v zavodu, pri čemer kazenski zakonik glede natančnejših pogojev za možnost tovrstnega načina prestajanja zaporne kazni napotuje na zakon o izvrševanju kazenskih sankcij,« pojasnjujejo na pravosodnem ministrstvu in dodajajo, da zakon o izvrševanju kazenskih sankcij nato govori o osebnostni urejenosti, zaposlitvi ali rednem šolanju obsojencev. Hkrati pojasnjujejo, da ima po zakonu o kazenskem postopku zadnjo besedo sodnik, ki je izdal sodbo na prvi stopnji.
To se je v primeru obsojenca in enega izmed največjih slovenskih davčnih dolžnikov med fizičnimi osebami Urbana Marovta, ki smo ga obširneje opisali včeraj, zgodilo dan prej, ko je priznal krivdo in bil obsojen še drugič (obakrat za več kot 400.000 evrov vredne utaje davkov pri preprodaji avtomobilov), njegova zaporna kazen pa se je z dveh let in treh mesecev dvignila na štiri leta in enajst mesecev. Torej nad zakonsko določen pogoj za prestajanje kazni v obliki vikend zapora.
Vodstvo zaporov potrdilo nenavadno situacijo
Na upravi za izvrševanje kazenskih sankcij so nam potrdili, da obsojeni kazen kljub temu prestaja v obliki vikend zapora in je čez teden na prostosti, saj da mora vodstvo zapora spoštovati sodne odločitve.
Na pravosodnem ministrstvu so nam včeraj dejali, da se ne morejo spuščati v presojo oziroma oceno konkretnih odločitev sodnika ter posegati v odločitve sodišč, je pa njihova služba za nadzor organizacije poslovanja sodišč vodstvo mariborskega sodišča zaprosila za opredelitev do navedb o nastalem položaju, na podlagi katerih se bodo lahko podrobneje in uradno seznanili z vsemi okoliščinami, ki so pripeljale do trenutnega položaja. To pa tudi po pojasnilih ministrstva iz uvoda odstopa od siceršnje prakse in od osnovnih zakonskih pogojev.
