Spomeniki v svoji osnovi niso namenjeni tistim, ki so jim postavljeni, namenjeni so tistim, ki tega niso doživeli, da bi se spominjali prispevka teh ljudi v skupno zgodovino. Pomembno je, da je bilo slovenskih žrtev v zgodovini mnogo in da je na nas in njih, da te žrtve osmislimo. Dejstvo je, da bo sprava dosežena, ko bo preteklo dovolj časa in bo takšna politična volja. Predsednik Borut Pahor je tudi prvi predsednik RS, ki se je trudil in poskušal, da bi politika spremenila volilni sistem za DZ, ker je zaradi volilnega sistema »politika v ledeni dobi«. Ni mu uspelo. Tej spremembi sta tedaj nasprotovali SD in SLS. Neuspeh demokracije.

Prizadevanje za spravo z obžalovanjem državljanske vojne je zgodovinsko ravnanje, ki je najpomembnejše za utrditev demokracije, saj je nasprotje revolucije. Ta nasprotuje demokraciji, svobodi govora, svobodnim volitvam in seveda tržni ekonomiji. Prizadevanje za spremembo volilnega sistem je drugo najpomembnejše politično ravnanje v prid demokraciji, ki bi bila epohalni dosežek za uveljavitev ustavne pravice volilca do izbire, komu osebno podeli mandat za oblast. To je pogoj, da se razvijata demokracija in osebna odgovornost ter se tako odpravi samozadostna strankokracija. Ta ni v službi državljanov. Pravico do izbire kandidata, do tega, kdo bo izvoljen na listi stranke, imajo le predsedniki strank. To ni skladno z ustavo. Takšen volilni sistem omogoča, da šefi strank poskrbijo in omogočajo izvolitev predvsem njim zvestim kadrom, ne glede na njihovo primernost za javno delo. Tako poteka negativna selekcija kadrov v politiki in družbi, kar je sprevržena demokracija, ki jo ljudstvo drago plača.

Državljani zato večinsko ne zaupamo državnim institucijam, zlasti ne pravni državi. Ne cenimo pravosodja, kar najbolj krni ugled državi. Pravičnost in napredovanje na podlagi rezultatov, truda in znanja nista ravno v veljavi. Slovensko gospodarstvo vlaga premalo v znanje. Znanost pa ne ponuja gospodarstvu dovolj ustreznega znanja za dvig dodane vrednosti na zaposlenega. Preveč je nizkih plač in pokojnin. Kdaj in katera politika bo vedela, kaj je treba narediti, da bodo naše plače zaposlenih postajale primerljive z zahodnoevropskimi? Ali naj gospodarstvo rešujejo samo nizke plače zaposlenih? Kdo bo poskrbel za vložek znanja za dvig kakovosti rezultatov poslovanja?

To sta politika in znanost, da bodo rezultate želi vsi, ne samo privilegirani, ki jih politika zdaj ščiti, ne glede na rezultate, kar ni demokracija.

Franc Mihič, Ribnica