Slovenski osmošolci so se v mednarodni raziskavi o državljanski vzgoji in izobraževanju (ICCS 2016), v kateri je sodelovalo 16 evropskih, tri azijske in pet latinskoameriških držav, odrezali rahlo nadpovprečno, so povedali včeraj na Pedagoškem inštitutu, kjer so izvedli slovenski del raziskave. Pri poznavanju koncepta demokracije, organiziranja države, sprejemanja zakonov, delitve oblasti, okoljske problematike, trajnostnega razvoja… so naši šolarji zbrali 532 točk. Bolje so se odrezali učenci iz Danske, dosegli so 586 točk, Tajvana (581), Švedske (579), Finske (577), Norveške (564), Estonije (546) in Ruske federacije (545 točk.) Pod povprečje so se med evropskimi državami uvrstile Latvija, Malta in Bolgarija.
Dekleta (spet) boljša od fantov
Slovenija se je uvrstila tudi med enajst držav, ki so od leta 2009 izboljšale znanje, toda slaba novica pri tem je, da je kar osem držav doseglo večji napredek. V skoraj vseh državah so dekleta pokazala več znanja od fantov; Slovenija je ena od štirih držav, v katerih so te razlike največje (večje so na Malti, v Bolgariji in na Švedskem). Razlike v znanju učencev med slovenskimi šolami so zelo majhne. Manjše so le na Finskem in Norveškem. Največje razlike so med nizozemskimi šolami.
V raziskavi so s posebnimi vprašalniki ugotavljali mnenja učencev o pomembnih vprašanjih v družbi in pripravljenost na družbeno angažiranje. Šolarje so, denimo, vprašali, ali bi kandidirali na volitvah, pomagali stranki ali kandidatu med kampanjo, se pridružili sindikatu… V primerjavi z vrstniki so se naši osmošolci pri teh vprašanjih odrezali podpovprečno. Podpovprečni so bili tudi pri oceni pomembnosti družbenih gibanj. O političnih in družbenih vprašanjih razpravljajo manj pogosto kot njihovi vrstniki v drugih državah. Tudi udeležba na volitvah ali spremljanje politike v medijih se našim učencem ne zdita tako pomembna kot učencem v drugih državah.
Slovenski otroci zaupajo ljudem
Slovenski učenci so v primerjavi z vrstniki bolj nezaupljivi. Podpovprečni so po zaupanju v državni zbor in vlado, nadpovprečni pa po zaupanju v sodišča. V zelo visokem deležu zaupajo ljudem na splošno; večje zaupanje v ljudi so izkazali le finski šolarji. Slovenski šolarji so nadpovprečni tudi po zaupanju medijem, tako družbenim kot tradicionalnim.
Po občutku evropske identitete so se slovenski osmošolci uvrstili nad povprečje; pri dečkih je ta občutek bolj izrazit. V evropske institucije manj zaupajo od drugih, je pa trend pozitiven. Ena od spodbudnejših ugotovitev je ta, da med anketiranimi mladimi v Evropi prevladujejo mnenja, da morajo imeti migranti enake pravice, in da je delež slovenskih otrok, ki tako mislijo, nadpovprečen. Več kot 90 odstotkov slovenskih šolarjev je menilo, da morajo imeti imigrantski otroci enake možnosti za izobraževanje kot drugi otroci. Tudi ta raziskava je opozorila na nasilje med vrstniki. Pokazalo se je, da slovenski otroci v nadpovprečnem deležu zaznavajo uporabo žaljivk, zasmehovanje in hoteno uničevanje tuje lastnine.
Včerajšnje predstavitve izsledkov raziskave se je udeležila tudi ministrica za izobraževanje Maja Makovec Brenčič, ki je napovedala vrsto aktivnosti za hitrejši napredek na tem področju. Spodbujala bo skrb za varno okolje, medpredmetni pristop v šoli, projekte za krepitev državljanskih kompetenc… Veliko pozornost bo tudi v prihodnje namenjala razvijanju bralne pismenosti.
