S portreti Vladimirja Iljiča Lenina in Josipa Stalina ter rdečimi zastavami je nekaj tisoč ljudi v Moskvi zaznamovalo stoto obletnico oktobrske revolucije, ki ji zgodovinarji pripisujejo nesporen vpliv na skoraj celotno zgodovino prejšnjega stoletja, politiko v Rusiji in po svetu pa deli tako, kot jo je v samem začetku, ko se je nekrvav prevzem oblasti z delavskih sovjetov prelevil v petletno državljansko vojno z milijoni mrtvih. Kakršnim koli uradnim slovesnostim so se ruske oblasti izognile, tudi tamkajšnji mediji dnevu, ki so ga z veliko vojaško parado zadnjič zaznamovali leta 1990, kot državni praznik pa dokončno odpravile petnajst let pozneje, niso posvetili več od nujne pozornosti. Tako imenovani pohod levih moči, ki ga ob izginulem prazniku organizira ruska komunistična partija pod vodstvom Genadija Zjuganova, je po navedbah poročevalcev iz Moskve minil ob udeležbi komunistov iz okoli 80 držav, število pohodnikov pa je bilo tudi po priznanju organizatorjev pod pričakovanji.
Dvoumni rezultat revolucije
Ruski predsednik Vladimir Putin, ki mu kritiki pripisujejo, da je križanec sovjetskega avtokrata in ruskega carja, je kljub svoji nekdanji službi v KGB, ki je varovala revolucionarno tradicijo Sovjetske zveze, tudi ob okrogli obletnici ostal ob strani. Njegov kabinet je sporočil le, da je za predsednika letošnji 7. november povsem običajen delovni dan, med katerim bo imel nekaj srečanj v Kremlju, sicer pa se pripravlja na udeležbo na vrhu držav APEC v Vietnamu, kjer naj bi se sešel tudi z Donaldom Trumpom. V enem redkih odzivov na dogodke v Petrogradu, Putinovem rojstnem kraju, ki se je tedaj imenoval Leningrad, danes pa Sankt Peterburg, pa je dal vedeti, da bi bilo verjetno bolje, če revolucije ne bi bilo, in da ni kaj proslavljati. »Vidimo, kako dvoumni so bili njeni rezultati in kako tesno so prepletene negativne in, moramo priznati, tudi pozitivne posledice teh dogodkov,« je prejšnji mesec pazljivo razmišljal na akademskem srečanju v okviru Valdajskega kluba in se takoj vprašal, ali ne bi bilo za Rusijo bolje, če bi sledila evolucijski in ne revolucionarni poti, razdiralni za rusko državnost in usodni za milijone ljudi.
Za politične analitike izraža Putinov odnos do oktobrske revolucije ob njegovem pozitivnem odnosu do sovjetske preteklosti in dosežkov režima, ki nerad prida oznako komunističen, še posebno ko gre za zmago v drugi svetovni vojni, uspehe v vesoljski tekmi in podobno, nekakšno bojazen pred revolucionarnim vrenjem samim. Ob obvladanju političnih institucij, prevladi njegove stranke Enotna Rusija in nadzorovanih medijih ter nevladnih organizacijah mu tako rekoč nič ne stoji na poti proti naslednjemu predsedniškemu mandatu. Ogrozi ga lahko spontani revolt ljudstva, saj z represivnimi prijemi, izkazanimi tudi proti demonstrantom v dneh pred obletnico, uspešno onemogoča kolikor toliko organizirano opozicijo. Povod za zadnje aretacije je bil sicer pohod mladih nacionalistov, vodja od prejšnjega meseca prepovedanega gibanja Artpodgotovka Vjačeslav Malcev pa je iz tujine sporočal privržencem, da bo v Rusiji znova izbruhnila revolucija in jih pozval, naj na trgih ruskih mest vztrajajo do Putinovega odstopa. Malcev je lani kandidiral na parlamentarnih volitvah in ima na youtubu priljubljen kanal s političnimi komentarji, trenutno pa živi v Franciji, kamor je pobegnil, ko je moskovsko sodišče zanj izdalo zaporni nalog zaradi skrajnih dejanj.
