Kaki, zlati sadež jesenskih dni

Subtropsko sadno drevo

Kaki je sadno drevo subtropskih območij, ki ga nasprotno od splošnega prepričanja lahko gojimo na prostem tudi v notranjosti Slovenije, saj začne spomladi brsteti precej pozno, navadno šele v sredini maja. Drevo je listopadno, raste razmeroma počasi in ob ustreznih razmerah doseže celo do petnajst metrov višine. Plodovi so navadno okrogli, zreli v oranžni, rdeči ali rumeni barvi. Večina sort ima semena, v zadnjem času pa je čedalje več sort kakijev brez njih. Najbolj razširjen med brezsemenskimi plodovi v Sloveniji je tipo, tudi v Strunjanu, kjer smo potrkali na vrata kmeta Gianfranca Giassija, ki velja za pravo zakladnico znanja ter gibalo razvoja turističnih dejavnosti v tem kraju. Gostitelj in sogovornik je tudi predsednik turističnega društva Solinar iz Strunjana in oče vsakoletne prireditve praznik kakija.

Drevo kakija odporno proti škodljivcem

Ugodna sredozemska klima je kot nalašč za gojenje kakija. Poleg sorte tipo gojijo v Strunjanu še rojo brillante, pri kateri pride sadež bolj rdečkaste barve, tudi na pogled je lepši. A domačini stavijo raje na odpornejšo in starejšo sorto tipo. »Pred tem smo gojili oljke, pozneje sem sledil svojemu sosedu Silvu Knezu, ki je med prvimi začel pridelovati kaki,« razlaga Giassi, ki danes goji zlati sadež na 2,5 hektarja površine. »Poleg tega pridelujemo zelenjavo, predelujemo pa poleg kakija še istrske artičoke,« za katere sogovornik pravi, da imajo na slovenski obali celo daljšo tradicijo kot kaki. »V zadnjih letih se je gojenje kakija razširilo tudi v notranjost, saj so zime čedalje milejše. Pa vendar skoraj ni mogoče pričakovati, da bo kaki uspeval enako kakovostno, če sploh, denimo na mariborskem Pohorju, kot tu pri nas,« pojasni Giassi.

Kaki je drevo, s katerim ni veliko dela, saj za vse poskrbi sam. »Z redno rezjo poskrbimo, da ne zraste previsoko,« pove sogovornik in poudari, da je pomembno zlasti spomladansko obrezovanje, ko poskrbijo, da ostane drevo visoko do tri metre in pol, kar olajša obiranje plodov. Pri spomladanski rezi na drevesu pustimo le enoletni les, na katerem nato zrastejo poganjki, ki cvetijo. Od sajenja do prvih sadežev po navadi minejo tri leta. Kaki maja cveti samo dva tedna, potem se cvetovi posušijo, da zavarujejo plodove pred neprijaznimi vremenskimi razmerami. Drevo ima sposobnost samočiščenja. Ko začnejo plodovi rasti, posušeni cvetni lističi odpadejo. »Ni nam treba skrbeti zaradi šibkih vej, saj drevo odvečne plodove, za katere je premalo hranilnih snovi, odvrže,« razloži sogovornik, ki omeni, da ga veliko ljudi pokliče ravno zaradi nepoučenosti o odpadlih plodovih. »Odpadanje plodov se ponovi poleti, navadno avgusta, ko se drevo prilagaja vremenskim razmeram in glede na sušo, vlago in količino hranil odvrže odvečne plodove, ki so takrat debeli okoli pet centimetrov.«

Prednost kakija je, da ga ne napadajo škodljivci, zato ga ni treba škropiti s fitofarmacevtskimi sredstvi. To je tudi razlog, da se Gianfranco Giassi lahko pohvali z ekološkim kmetovanjem. »Vsako leto se sicer pojavi sadna muha. Kot da je Strunjan zaradi toplih noči in zadostne vlage pravi epicenter zanjo. Na voljo so ekološka sredstva za zatiranje sadne muhe, vendar jih uporabljamo le na oljkah. Smo zato pozornejši na napadeni sadež in ga med pobiranjem zavržemo oziroma uporabimo za žganje ali kis,« pravi sogovornik. Zato pa za optimalno rast zadošča, da zemljo vsake tri mesece pognojijo. Da se drevo razvije in obrodi težko pričakovane jesenske sadove, mora biti v tleh čim manj dušika ter zadosti fosforja in kalija.

Medimo v bližini jabolk

Koreninski splet ima močno glavno korenino in zelo razvejene stranske korenine, zato potrebuje bogato zemljo, brez kamnov, ki bi ovirali rast. Tla morajo biti odcedna, saj med koreninami ne sme zastajati voda. V daljšem sušnem obdobju moramo mlada drevesa zalivati. Posebnost kakija je, da imajo drevesa ali ženske ali moške cvetove, lahko pa tudi obeh spolov. Vse sorte, ki jih kupimo v vrtnarskih trgovinah, imajo ženske cvetove in lahko obrodijo. Plodovi se lahko razvijejo tudi brez oploditve in takšni nimajo semen. Lahko pa so oplojeni in imajo v notranjosti semena. Oboji so užitni in okusni, le da pečkatih ni treba mediti. Zmehčajo in obarvajo se v bližini jabolk, zrele plodove lahko nekaj časa hranimo v hladilniku. Kakijevo sočno meso je zakladnica sestavin, koristnih za naše zdravje. »Kaki pobiramo sredi oktobra. Sami to še vedno opravljamo ročno, z najetimi delavci, ki se spoznajo na to delo,« razloži sogovornik in omeni, da so že zavračali skupine turistov, ki so se želeli povabiti na družabno pobiranje plodov. »Vsak plod je namreč treba pravilno prijeti, ga odtrgati in previdno položiti v zabojček. Samo en grob prstni odtis na plod povzroči gnitje,« razloži in doda, da pa so prav vsi vedno dobrodošli na pokušnjo vsaj kakijeve gibanice, ki jo gospodinja menda pripravi najbolje v okolici.

Povabilo v »oranžno« dolino

Okusen sredozemski kaki ceni vse več sladokuscev in ljubiteljev zdrave prehrane. V Strunjanu zlatemu jabolku vsako leto novembra pripravijo praznik, letos bo trajal od 17. do 19. novembra. Sam praznik in množičnost obiskovalcev pa le potrjujeta, da je Strunjan – prav tu ga v Sloveniji pridelajo približno tretjino – prestolnica kakija. Gianfranco Giassi, ki praznik organizira in je tudi eden njegovih večjih gojiteljev, pravi, da kraj iz leta v leto intenzivneje živi s kakijem.

»Strunjan je postal sinonim zanj, zadnjih nekaj let ga vsi pridelujemo ekološko. Tudi posušen je čedalje kakovostnejši, prav tako marmelada, žganje…« Tudi letos bodo organizirali prevoz z vlakcem od parkirišča v središču Strunjana do prizorišča, kjer se bodo tudi pod ogrevanim šotorom stojnice šibile pod različnimi dobrotami.