Pojasnil je: »Škabrijel je hrib nad Solkanom, kamor hodim, številka 36 pa pomeni število zdravilnih rastlin, ki jih vsebuje. To je hkrati tudi letnica mojega rojstva. Da je napitek zdravilen, priča to, da že vrsto let nisem bil pri zdravniku in ne uživam nobenih zdravil.«
V intervjuju za Nedeljski dnevnik je ob omenjanju imena Janez Janša dejal: »S človekom, ki ga omenjate, se nisva razšla zaradi programskih ali ideoloških stališč. Motila ga je popularnost ljudi v stranki, ki se je približala njegovi. Dobival sem veliko pošte in povabil s terena. Sam nisem prenesel kulta, ki je začel nastajati in so mu ga začeli graditi njegovi priliznjenci. Na konferenci na Bledu so ga opevali kot Mao Cetunga. Srečanje je sovpadalo z njegovim rojstnim dnem in na steno so projicirali napis, da se je na ta dan leta 1958 rodil velik sin slovenskega naroda,« je povedal za najnovejšo izdajo Nedeljskega dnevnika, ki jo najdete pri svojem najljubšem prodajalcu.
Avtobusna postaja kot v zakotju Balkana
Brali boste lahko tudi o sramotni avtobusni postaji v prestolnici. »Ljubljana prave avtobusne postaje dejansko nima, tam ni niti peronov niti strehe. Čakajoči potniki morajo sedeti po tleh, na svoji prtljagi. Česa takšnega ni nikjer več videti, niti kje v zakotju Balkana. To je največja sramota mesta, ki pa žal ni v naših rokah. Že 15 let se odlaša z gradnjo nove dostojne postaje v okviru Emonike. Do sedaj zasebno postajo naj bi zdaj zgradile Slovenske železnice. Mi lahko le čakamo in izvajamo pritisk,« je ogorčen podžupan Ljubljane Janez Koželj, ki je glavni mestni arhitekt. Spregovoril je tudi o sodobnih načrtih za osrednjo tržnico, ureditvi Slovenske ceste in razkril, ali bi tudi v naslednjem mandatu ostal na podžupanski funkciji.
Košček kruha strupen kot mušnica
»Če bolniki s celiakijo zaužijemo gluten, je enako, kot če bi vsak dan pojedli manjšo količino rdeče mušnice ali strihnina. Ali bi pomislili, da je problem že čajna vrečka, lepljena z glutenskim lepilom? Obvezno moramo posegati samo po čajih, ki imajo vrečke spete s sponko in ki preverjeno ne vsebujejo glutena, katerega dovoljeni dnevni vnos je dvajset miligramov na kilogram živila. Za boljšo predstavo: že noževa konica drobtin pomeni presežek dnevnega vnosa glutena,« nam je težave bolnikov s celiakijo (kronična sistemska avtoimunska bolezen, ki je posledica preobčutljivosti za gluten) slikovito predstavila Suzana Kranjec iz okolice Ljubljane, tudi sama bolnica s celiakijo.
Študentka Nina Kotnik ima hudo obliko alergije na arašide, zaradi česar je že doživela smrtno nevaren anafilaktični šok in je morala na urgenco. Nazadnje lani, ker je zaužila živilo, ocvrto v arašidovem olju, čeprav ji je natakar zagotovil, da ga niso uporabili. Nina ima anafilaksijo že od tretjega leta starosti. »Imam močno obliko alergijske reakcije. Zadostuje že stik. Če meso cvrejo v arašidovem olju, je za sprožitev reakcije dovolj, če ga pripravljajo v isti posodi kot drugo meso. Tudi če so arašidi na mizi kot prigrizek, se moje telo odzove. Ni sicer anafilaktične reakcije, mi pa zatečejo oči, začnem kašljati… Modna muha je, da ob pivu ali vinu postrežejo arašide. Če gostincu rečem, da bi arašide vrnila, ker jih ne smem jesti, jim to ni pogodu. Imajo me za izbirčno. Neprijetno mi je, ker se zaradi tega drugi ob meni slabo počutijo,« je bralcem Nedeljskega dnevnika potožila Kotnikova.
Spolno nasilje snema maske
Plaz najnovejših obtožb spolnega nasilja snema maske, maje politične stolčke, jemlje ugled pomembnežev in razgalja pravi obraz mnogih, ki so se kitili z dobrim imenom, slavo in častjo od Hollywooda do Vatikana, od Londona do Bruslja, od filmskih zvezdnikov do cerkvenih dostojanstvenikov, od denarnih mogotcev do politikov, vmes pa na milijone zlorabljenih žensk po vsem svetu. Sedanji val obtožb ni le ženski krik, ampak vstaja, upor in revolucija.
Več o najnovejših primerih spolnega nasilja in kaj o tem menita predsedniška kandidata Borut Pahor in Marjan Šarec, pa v tokratni tiskani izdaji Nedeljskega dnevnika pri vašem prodajalcu časopisov.
