Skozi leta preučevanj se je pojavilo precej predvidevanj. Nekateri menijo, da so jih tiranozavri uporabljali, da so lahko zagrabili plen, drugi, da so se lahko iz ležečega položaja odrinili od tal, ali pa, da so se med parjenjem bolj približali samici.

Ne glede na namen pa se vsi strinjajo, da so tiranozavrove roke evolucijski ostanek njegovih prednikov, nekaj takega, kot so bili ostanki kril pri neletečih ptičih. Nekateri so celo predpostavljali, da so bile manjše roke neizbežen kompromis temu, da je imel lahko tiranozaver tako ogromen trup.

Z rokami bi lahko tudi ubil plen

Paleontolog Steven Stanley s havajske Univerze v Manoi pa meni, da so dosedanja domnevanja zgrešena. Pravi namreč, da so bile roke tiranozavra namenjene temu, da so ti veliki dinozavri lahko na manjši razdalji prerezali in posledično ubili svoj plen. Izkoristili so desetcentimetrske kremplje, s katerimi so plenu zadali globoke rane.

Male sprednje okončine naj bi po njegovem mnenju dovoljevale tiranozavru, da je se je povzpel na hrbet žrtve in jo s kremplji skušal onemogočiti, ali pa jo je zagrabil z gobcem in ji s kremplji zadal dodatne rane. »Glede na to, da so podobno počeli tudi njegovi sorodni dinozavri, zakaj tega ne bi mogel početi tiranozaver?« je postavil vprašanje Stanley, ki je svojo tezo prejšnji teden predstavil na srečanju ameriških geologov v Seattlu.

Svoje ugotovitve je podkrepil z dokazi, da je imel tiranozaver močne kosti v rokah, kar bi omogočalo, da jih je uporabljal za omenjena dejanja. Prav tako so tiranozavri skozi evolucijo izgubili enega od treh krempljev na rokah in so tako lahko z večjo močjo povzročili rane žrtvi.

Nekateri znanstveniki se z njegovimi trditvami ne strinjajo in menijo, da so prvotne razlage še vseeno bolj verjetne.