Robert Kuzmič, član upravnega odbora NŠ Mura: Postopoma gradimo evropsko Muro

To je bil naš cilj že od samega začetka, ko smo prevzeli vodenje kluba. Mura mora postati vodilni klub v regiji in prvoligaš z visokimi ambicijami. Smo na dobri poti, a se ne smemo zaleteti. V drugi ligi nas čaka še šestnajst tekem. Prav vsako moramo jemati z zvrhano mero resnosti.

Tudi ko smo nastopali v tretji ligi, so nas navijači podpirali. Ljudje so se začeli vračati na stadion, čeprav je bilo veliko skeptikov, saj je Mura v zadnjih letih kar dvakrat klecnila, zdaj pa se pobira.

Drži. Leta 1996 smo še v študentskih časih ustanovili Športno društvo Vidonci in k sodelovanju povabili vaščane, gasilce in druge, ki so pokazali interes. Zgradili smo objekt, ki na Goričkem velja za enega najmodernejših za igranje malega nogometa. Formalno sem še vedno predsednik društva, vendar ga operativno vodi moj brat.

Od mladih nog, a sem imel večjo poškodbo, zato ni bilo možnosti za resnejšo kariero. Še vedno ga igram za zabavo.

Mura velja za profesionalni in dolgoročni projekt. Ideja se mi je porodila ob robu finala lige prvakov v Berlinu, ko sta se leta 2015 pomerila Barcelona in Juventus. Z ruskimi kolegi smo kramljali o nogometu in lastnikih večjih klubov. Spraševali so me, kako imamo pri nas urejeno lastništvo in s kašnimi proračuni razpolagajo klubi v posameznih ligah. Mura je prav gotovo zanimiva že zaradi svoje zgodovine, saj imajo Prekmurci radi nogomet.

Bil sem na zadnjih štirih finalih lige prvakov, sicer grem redko. Finali so posebni. Gre za velik spektakel, ki ga mora človek doživeti, saj v televizijskem prenosu ne vidiš vsega.

Poznava se formalno. Pred dvema letoma, ko je bil še predsednik NZS, sem mu predstavil strategijo Mure. Mnogi nam niso verjeli, da lahko Mura postavi zdrave temelje delovanja. Ko smo prišli v klub, je imela Mura nekaj 10.000 evrov dolga, na sodiščih smo imeli kopico opravkov, veliko je bilo slabe volje in razočaranja tudi pri najbolj gorečih navijačih.

Po finalu v Berlinu sem analiziral takratno stanje in ugotovil, da brez sistemskega pristopa in finančne pomoči ne bo šlo. Povezal sem se z Matjažem Jakopičem, ki se zelo dobro spozna na razmere v slovenskem nogometu. Pripravila sva strategijo, ki je bila osnova, da smo se odločili za izziv.

Ruski partner Anton Hozjajnov je z nami od začetka. Večkrat pride v Slovenijo. Doslej si je ogledal okoli deset tekem Mure. Rusi so običajno zelo osredotočeni na rezultat, Anton pa je precej strpen pri razvoju kluba. Razložili smo mu, da nam v enem letu ne bo uspelo narediti vsega. Morali smo ustvariti člansko moštvo, več energije smo usmerili v nogometno šolo, ki je temelj vsakega kluba. Podpira nas v največji meri.

Rusi pokrijejo slabo tretjino proračuna, ki za člansko moštvo znaša okoli 300.000 evrov. Preostanek dobimo od domačih sponzorjev, občine, NZS, vadnin ter lastnih dejavnosti.

Tudi o tem smo razpravljali. Lahko se zgodi, da se denar ne bo nikdar povrnil, a glede na to, da je projekt zasnovan na mladinski šoli, ki vzgaja lastne igralce, se bo povečala tudi možnost za prodajo nogometašev. V tem primeru lahko upamo na odmevnejšo zgodbo in sodelovanje z več poslovnimi partnerji.

Ne morem reči, da sem razočaran nad interesom sponzorjev, a sem pričakoval več. Prvo leto smo stabilizirali klub, v drugem letu pa smo ustvarili tržni produkt, ki je med najbolj gledanimi v Sloveniji. Pričakujem, da se bo v delo kluba v bližnji prihodnosti izdatneje vključilo prekmursko gospodarstvo. V tem trenutku lahko računamo predvsem na pomoč iz tujine in drugih sponzorjev po državi.

Polovica igralcev hodi tudi v službe, druga polovica se posveča izključno nogometu. Fantje trenirajo tudi po dvakrat na dan, ob uvrstitvi v prvo ligo pa bi morali povsem profesionalizirati člansko moštvo.

Luka je na radarju številnih agentov, a je prezgodaj, da bi govorili o njegovi prodaji. Sezona je dolga, Mura ga potrebuje za osvojitev prvega mesta v drugi ligi.

Opazovali smo ga, ko je igral v Lendavi. Potem ko se je vrnil na Hrvaško, smo mu predstavili zgodbo Mure. Prepričali smo ga tudi s tem, da smo za trenerja ustoličili uveljavljenega strokovnjaka Anteja Šimundžo, ki je treniral Maribor v ligi prvakov. Šimundže ni zanimala trenerska služba, ko je bila Mura v tretji ligi. Ko smo napredovali, smo glede na ambiciozen projekt hitro našli skupni jezik. Nogometaši v Muri vidijo priložnost za razvoj in napredovanje, tudi ugled kluba se počasi veča.

Ne. Ne moremo pričakovati, da bomo kar premagovali prvoligaške klube. Celje ima kakovostnejše igralce, za Muro pa je uspeh, da se je uvrstila med osmerico najboljših v pokalu.

Selekcijo do 15 let smo že v prvem letu spravili v prvo ligo, po njihovih poteh so šli tudi kadeti in mladinci. V Muri deluje več kot 250 otrok in dobrih dvajset trenerjev, kar je velik preskok v primerjavi z letom 2015.

Med prioritete smo si postavili ureditev igrišč, zagotovitev strokovnega vodstva in igralcev. Eden največjih izzivov je infrastruktura, saj so bile dotrajane predvsem slačilnice in umetna trava. Veliko je bilo manjših posegov, a ker občina v proračunu ni imela dovolj predvidenih sredstev za obnovo stadiona, smo za to poskrbeli sami s pomočjo partnerjev, sponzorjev in donatorjev. Najprej smo prenovili slačilnice, ki so postale nevarne za uporabo, nato smo se posvetili zamenjavi dvanajst let stare in slabo vzdrževane umetne trave. S pomočjo občine, fundacije za šport in lastnih sredstev smo poskrbeli, da se ravno v teh dneh končujejo dela. Cilj je tudi postavitev žarometov, saj bi večerne tekme na stadion privabile več gledalcev. Na tem področju že sestavljamo finančno konstrukcijo in pripravljamo idejni projekt za prihodnje leto.

Morali se bomo pripravljati na delovanje v prvi ligi, zato bomo organizacijo kluba že med zimskim premorom posodobili. Po uvrstitvi v prvo ligo se bo morala Mura spogledovati z uvrstitvijo v evropska tekmovanja.

Tudi v drugo ligo nismo napredovali že v prvem letu, a nas to ni ustavilo, temveč okrepilo. Mura deluje postopoma in načrtuje vrnitev na pota stare slave. Ko se pogovarjam z nogometnimi funkcionarji, mi pravijo, da si v prvi ligi želijo stabilno Muro.