Protivlomno ključavnico, železne rešetke, posebne prevleke za zaščito stekla in še kaj je namestilo vodstvo humanitarnega društva Ambasadorji nasmeha na svoj del stavbe ob Cesti dveh cesarjev, kjer so leta 2014 dobili prostore v brezplačni najem od Mestne občine Ljubljana. A kljub vsem ukrepom so jih nepridipravi redno obiskovali na od ceste in sosedov odmaknjeni lokaciji ob Malem grabnu.
Začelo se je s krajami bakra in železa, nedavno pa so ostali celo brez elektrike, saj so jim povsem izpraznili električni omarici. A niti to še ni vse. Prejšnji mesec je lopovom uspelo vlomiti in v nočni akciji so odpeljali vse, kar jim je prišlo pod roke. Hladilnika, tiskalnika, računalnik, štedilnik, ven so znosili tudi približno 1000 kilogramov hrane za pse in mačke, ki jo je društvu nekaj dni prej podaril Spar Slovenija. »Odnesli so nam vse. Celo naše oranžne delovne uniforme, kemične svinčnike, jedilni pribor, pipe in plastične cevi iz radiatorjev,« je bila zgrožena sekretarka društva Urša Ivanovič, ki nam je pokazala razdejanje.
»Neznani storilci uničili vse«
Takšen vlom je bil hud udarec za prostovoljce, ki že več kot 13 let izvajajo različne terapije z živalmi v vrtcih, šolah, domovih za starejše in zavodih za osebe s posebnimi potrebami. Zavedali so se sicer nevarnosti, saj je stavba odmaknjena in ponoči ni osvetljena. Podjetja, ki se ukvarjajo z montažo alarmov in varovanjem, se niso odzivala na njihove prošnje za donacije, tako da so pač sami po najboljših močeh zavarovali vrata in okna. Na možnost vloma iz sosednjega prostora seveda niso pomislili, je pa to prišlo na misel nepridipravom. Naredili so luknjo v steno, ki je ločevala dvorano društva od zapuščenega gostinskega lokala, ki je bil ob njihovem prihodu v Sibirijo, kot se imenuje ta del mesta med Murglami in Rakovo jelšo, še poln. Danes na to spominja samo še napis »KGB bar«.
Na občino smo naslovili vprašanja, kako so dopustili, da je njihova stavba postala tako zanemarjena. Pojasnili so, da je bila v času občine Ljubljana Vič - Rudnik v tej stavbi trgovina, Mestna občina Ljubljana pa je prvo najemno pogodbo sklenila leta 1999. Za nedoločen čas je prostor dobilo v najem podjetje Zadig, ki se je odločilo za gostinsko dejavnost in tam vztrajalo približno 15 let. »Bivši najemnik je bil iz sodnega registra izbrisan 21. marca 2014, prostora pa, kljub večkratnim pozivom, ni izpraznil. Ker je bil prostor zapuščen, ga je občina zaščitila z zamenjavo ključavnice. V vmesnem času je bilo v prostor večkrat vlomljeno, prav tako so neznani storilci uničili vse, kar je v prostoru še ostalo,« so opisali na oddelku za ravnanje z nepremičninami, ki ga vodi Simona Remih. Javni zavod Šport Ljubljana je nato v letih 2015 in 2016 še skušal najti novega najemnika, a brez uspeha.
Spet iščejo stalne prostore
Na ogledu po vlomu so predstavniki pristojnega občinskega oddelka Ambasadorje nasmeha seznanili, da občina ne bo k sanaciji prispevala nič. »Mestna občina Ljubljana nikoli odškodninsko ne zavaruje stvari najemnika. Najemnik je to dolžan storiti sam in prav tako mora najemnik sam poskrbeti za varovanje prostora,« so ponovili in dodali, da je objekt seveda zavarovan in da bodo škodo na pregradni steni sanirali prek zavarovalnice.
Kakšni pa so njihovi nadaljnji načrti s stavbo, ki jo je v letu 1982 zgradila krajevna skupnost Zeleni log? »Trenutno preverjamo več možnosti,« so skopo odgovorili na naše poizvedovanje, ali jo nameravajo porušiti in zazidljivo parcelo prodati, kakor se pojavljajo ugibanja.
V društvu Ambasadorji nasmeha so medtem odločeni, da se ne bodo vrnili ob Cesto dveh cesarjev. Ivanovičeva je potrdila, da piše odstopno izjavo. »Ne zdi se nam več smiselno vlagati v prostore, v katerih nam nenehno povzročajo škodo. Smo neprofitna humanitarna organizacija in nimamo neskončne finančne zaloge. Sploh zdaj, ko nam je veliko ljudi priskočilo na pomoč z donacijami, se nam zdi prav, da gre denar za programe in ne za obnovo, saj bi se lahko vlomi še ponavljali.«
Občina jim ni ponudila nadomestnih prostorov, ker trenutno nimajo nobenega primernega za njihovo dejavnost. K sreči pa so srčni ljudje vseeno doživeli srčni odziv. Številni ljudje so jim ponudili opremo in tudi več lokacij za izvedbo novembrskih izobraževanj za nove terapevtske pare. Poklicali so jih tudi iz dnevnega centra za starejše, kjer so gostovali pred tem, da lahko začasno sestankujejo pri njih in izvedejo izobraževanja. Začasno streho nad glavo tako imajo, so pa po štirih letih znova v iskanju stalnih prostorov, kjer bodo lahko razvijali svoje programe terapije z živalmi. Prevladujejo pasji in mačji terapevti, a njihovi člani izvajajo terapije tudi s pujsi, polži, kunci, činčilami, kokošmi, morskimi prašički, ježki, pavi…
