Za nekdanji biser, ki pa je zadnjih 15 let zaprt in povsem zapuščen, bo ravenska občina znova poskušala najti resnega kupca oziroma investitorja, ki bi mu povrnil nekdanji sijaj, hkrati pa vdahnil tudi novo vsebino. Občina pa se je iskanja morebitnega vlagatelja, ki bi videl v Rimskem vrelcu dolgoročni interes, lotila nekoliko drugače kot v preteklosti.
Vir mineralne vode kot poslovna priložnost
Izdala je namreč zajeten elaborat oziroma prodajni katalog, v katerem so izpostavljene štiri smeri razvoja ponudbe: aktivno preživljanje prostega časa z velnesom, kulinarični turizem, kulturni turizem in konferenčno-prireditvena ponudba s 150 sedeži. Predlagana je tudi rušitev starega hotela in gradnja novega s štirimi zvezdicami in 120 sobami. Prodajni katalog, ki so ga pohvalili tudi občinski svetniki in predlagali še nekaj dopolnitev, je nedavno izšel v sto izvodih v slovenskem, nemškem in angleškem jeziku in bo, kot pravi ravenski župan Tomaž Rožen, potencialnim vlagateljem nekakšen smerokaz, saj bodo v njem zbrane možnosti razvoja Rimskega vrelca, konkurenčne prednosti, zgodovina kompleksa in predvideno poslovanje hotela. »Pomembno je izpostavljen vir mineralne vode kot poslovna priložnost, saj ima ta voda dokazano zdravilne učinke in izvira na območju kompleksa. In to je korak naprej za investitorje, da ti ne bodo imeli pred seboj le nepremičnine kot take,« izpostavlja Rožen.
Z ruskim poslovnežem ni bilo sreče
Rimski vrelec, za katerega si predvsem Koteljčani še vedno želijo, da bi postal nosilec turističnega razvoja lokalnega območja in širše, je občina kupila v okviru stečajnega postopka Železarne Ravne. Prodaja kompleksa pa se je, kljub številnim interesentom, precej zavlekla. Prvi razpis je bil objavljen leta 2009, izklicna cena je takrat znašala 690.000 evrov. Na zadnjem, tretjem razpisu je občina kompleks prodajala po izklicni ceni 480.000 evrov. In mnogi so si že oddahnili, ko je ponudbo oddal in tudi plačal varščino ruski poslovnež Musa Abidov. Pred petimi leti pa napovedoval, da bo v obnovo vložil 2,3 milijona evrov.
A s smelimi načrti ni bilo nič, saj kupec ni izpolnil obljub, slednji in občina pa sta se znašla celo na sodišču. In lani dosegla sodno poravnavo. Občina mora Inštitutu imunopatologije in preventivne medicine v štirih letih vrniti 400.000 evrov od celotne kupnine 480.000 evrov. Rimski vrelec je moral kupec takoj vrniti občini, ki bo imela do dokončnega vračila kupnine nanj vpisano hipoteko. A to, kot je že lani dejal župan Rožen, naj ne bi imelo vpliva na iskanje morebitnih novih investitorjev, ki bi propadajoči zdraviliški kompleks vendarle oživili. Če bi kupca našli prej, bi Abidovu predčasno poravnali dolg in hipoteka bi bila posledično tudi izbrisana.
