Po zamisli znanega arhitekta Edvarda Ravnikarja je Kranj dobil »rjasto lepotico«, kot so včasih tudi rekli takratni veleblagovnici Globus. Uporaba kortenskih plošč (dajejo rjasti videz) za pročelje je mnoge zavedla v prepričanje, da stavba rjavi. Po 45 letih je stavba še vedno arhitekturna dediščina in posebnost, žal pa je v njej veliko manj življenja, kot bi glede na elitno lego v mestnem središču pričakovali. Zdaj je okoli dve tretjini Globusa naprodaj na dražbi po izklicni ceni skoraj 2,7 milijona evrov, če pri tem ne bodo uspeli prodati celotnega premoženja stečajnega dolžnika Globusa trgovine, ga bodo prodajali po delih.

Globus, ki je nekoč cvetel od trgovske ponudbe, je v zadnjem času postal celo simbol propada mestnega jedra: v njem se dogaja premalo, da bi ta nekoč širše znana stavba dejansko živela. Ko je kranjska mestna oblast sprejela odločitev, da v Globusu uredi moderno in odlično obiskano mestno knjižnico, so pri tem padale tudi ocene, da bo tako mesto bolj živahno, ker se bo knjižnica dopolnjevala s trgovskim, podjetniškim utripom Globusa. Žal pa je podjetje Franca Bukovnika Globus trgovina, d. o. o., zaradi dolgov pred dvema letoma končalo v stečaju.

Le še lupina nekdanje blagovnice

Največja upnica je bila Gorenjska banka, ki ji je podjetnik iz Hotemaž pri Kranju dolgoval več kot 6 milijonov evrov. Poudariti je treba, da je prav njegovo podjetje skupaj s propadlim Primorjem Kranju prodalo knjižnico, a to ni spremenilo žalostne usode Globusa. Ta je danes le še lupina nekdanje veleblagovnice. V njem so zlasti v pritličju še nekatere trgovine in ustanove, dejansko pa te ne morejo spremeniti klavrne podobe stavbe, ki na eni strani ponuja lepo novo pročelje knjižnice, preostali del pa resnično težko čaka novega lastnika ali vlagatelja, ki bo Globusu povrnil življenje.

Občina je sicer med tem imela priložnost, da nekatere ustanove (medgeneracijski center, glasbeno šolo, koncertno dvorani) preseli v to veliko stavbo in jo oživi z javnim denarjem, a tega v kranjskem poračunu ni dovolj. Knjižnica je davkoplačevalce stala okoli 8 milijonov evrov, do zdaj pa v Kranju ni bilo resne pobude, da bi odkupili in prenovili preostali del stavbe, ki poleg hotela Creina z »opečnato« zunanjostjo sodi med zapuščino arhitekta Ravnikarja. Slednji je že pred skoraj pol stoletja vzbudil pozornost z rešitvami, kot je denimo tudi garažna hiša pod streho Globusa.