Članice in člani slovenske delegacije v kongresu lokalnih in regionalnih oblasti Sveta Evrope smo se pred zadnjo plenarno sejo kongresa odločili, da bomo ob razpravi o Kataloniji predstavili svoja in (po našem mnenju) tudi stališča večine prebivalcev Slovenije v zvezi z dogodki ob referendumu 1. oktobra 2017 v Kataloniji, pa tudi o preteklih dogajanjih, ki imajo pravi izvor v več deset, če ne celo več sto let trajajočih sporih med vrsto manjših narodov na Iberskem polotoku in špansko (vladajočo) večino.

V tej razpravi sva zastopali stališče, da smo izjemno ogorčeni nad nasilnim in popolnoma nesprejemljivim ravnanjem španske policije v dneh pred referendumom in na sam referendumski dan. Nedopustno je, da so španska vlada, njen predsednik in kralj odklonili kakršno koli možnost pogajanj o pravici katalonskega in s tem tudi vseh drugih manjšinskih narodov v Španiji do samoodločbe.

Pravica narodov do zunanje samoodločbe je v času od francoske revolucije in dunajskega kongresa v 18. in 19. stoletja do osemdesetih let 20. stoletja doživela velike spremembe, ki so v prejšnjem in tudi v tem stoletju pripeljale do univerzalne, tako politične kot mednarodnopravne pravice narodov do notranje in zunanje samoodločbe. Organizacija združenih narodov je z Mednarodnim paktom o državljanskih in političnih pravicah ter Mednarodnim paktom o ekonomskih, socialnih in kulturnih pravicah, ki ju je sprejela Generalna skupščina OZN leta 1966, uveljavljena pa sta bila 1976, posebno pa še s skupnim 1. členom obeh paktov, sprejela in učvrstila samoodločbo kot pravico mednarodnega prava.

Če bi v Španiji, ki je polnopravna članica Organizacije združenih narodov, upoštevali oba pakta in seveda 1. člen Ustanovne listine OZN, bi njihova ustava iz leta 1978 dve leti po uveljavitvi paktov konstitutivnim narodom v Španiji že priznala pravico do samoodločbe in morda dala možnost federalne ureditve države.

Naj mimogrede omenimo, da je naša nekdanja država Jugoslavija leta 1945, že takoj po koncu druge svetovne vojne, svojim konstitutivnim narodom priznala pravico do zunanje samoodločbe. To je tudi (kljub nasprotovanju zvezne vlade) omogočilo naši domovini Sloveniji leta 1990 izvedbo mirnega in nemotenega plebiscita o osamosvojitvi ter kasnejšo razglasitev samostojne in neodvisne države.

Vsaka odgovorna in demokratična vlada katere koli države v Evropi in na svetu je dolžna upoštevati mednarodno pravo in odločitve mednarodnih organizacij, posebno OZN. Zato apeliramo na špansko vlado, da pozove predstavnike Katalonije na pogovore, pogajanja in iskanje skupne poti iz situacije, v katero so oboji pripeljali svojo domovino.

Člani slovenske delegacije v kongresu lokalnih in regionalnih oblasti smo prepričani, da kongres in Svet Evrope nista nastala samo zaradi skrbi za človekove pravice posameznikov in za vladavino prava v posamičnih državah, ampak tudi za kolektivne človekove pravice, tudi za pravico manjšinskih narodov do samoodločbe in za vladavino mednarodnega prava povsod po svetu.

Mag. Bernardka Krnc, Breda Pečan