Referenduma o novi koncesijski zakonodaji ne bo. Da so zbrali premalo podpisov, je danes popoldne potrdil predsednik Društva za zdravje naroda Jožef Ivan Ocvirk, ki je septembra v državnem zboru vložil pobudo za začetek referendumskih postopkov.
Število podpisov še ni znano, saj so jih po besedah Ocvirka danes še preštevali. Doslej so omenjali številke od nekaj tisoč pa do 10.000 podpisov, za razpis referenduma pa bi jih potrebovali 40.000.
»Izkušnja za morebitne naslednje referendume«
Novelo zakona o zdravstveni dejavnosti bodo skušali izpodbijati še na druge načine. Za zdaj razmišljajo o ustavnem sodišču, je povedal Ocvirk. Vztraja namreč, da bo novela »slaba za stroko in za bolnike«. »Poleg tega je bila to bogata izkušnja za morebitne naslednje referendume,« je dodal. Spomnil je na predlog zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju, ki ga pripravljajo pri ministrici za zdravje Milojki Kolar Celarc in mu v društvu prav tako oporekajo.
Predsednika državnega zbora Milana Brgleza so v primeru novele zakona o zdravstveni dejavnosti sicer prosili za podaljšanje roka za zbiranje podpisov, a niso bili uspešni. Ocvirk meni, da so k odnosu javnosti do tokratnih referendumskih postopkov prispevale tudi poteze ministrstva za zdravje, ki je podvomilo o etičnosti načina zbiranja podpisov. Zbiranje pa so oteževale tudi kršitve referendumske zakonodaje v nekaterih krajih po Sloveniji, pravi Ocvirk.
Previdni odzivi
Na Zdravniški zbornici Slovenije, kjer so sodelovali pri zbiranju podpisov, so spomnili, da so se lahko državljani o razpisu referenduma izrekali še danes do polnoči. O rezultatu referendumskih postopkov nameravajo v zbornici spregovoriti v kratkem, še vedno pa vztrajajo pri napovedih, da se bodo z zakonsko novelo dodatno podaljšale čakalne dobe. Na ministrstvu za zdravje se na vest, da referenduma ne bo, danes še niso odzvali, saj tudi sami čakajo na uradno informacijo o številu podpisov.
Novela zakona o zdravstveni dejavnosti, ki so jo poslanci sprejeli letošnjega septembra, prinaša omejitev koncesij na 15 let z možnostjo podaljšanja za dodatnih 15 let. Podeljevali naj bi jih le, ko za paciente ne bi mogle poskrbeti javne bolnišnice in drugi javni zavodi. Poleg tega novela omejuje popoldansko delo zdravnikov zunaj matičnih ustanov in uvaja inštitut odgovornega nosilca. Za izdajo dovoljenja za opravljanje dejavnosti v osnovnem zdravstvu bi moral imeti odgovorni nosilec na primer najmanj tri leta delovnih izkušenj.
V zdravniških organizacijah so opozarjali, da bi lahko v krajih, kjer računajo na samostojno dejavnost mladih strokovnjakov, zaradi novih zakonskih zahtev ostali brez zdravnika. Kritični so bili tudi do sprememb pri koncesijah. Kolar-Celarčeva jih je nasprotno označila kot korak k ohranitvi javnega zdravstva.
