Izraz kleptopredatorstvo je stopil v rabo pred nekaj dnevi, ko so morski biologi iz Inštituta za morske znanosti Univerze v Portsmouthu (Institute of Marine Sciences) objavili študijo v znanstveni reviji Biology Letters.
Izraz za krajo hrane oziroma kleptoparazitizem je sicer v veljavi že dlje časa, kleptopredatorstvo pa pomeni nekaj drugega. V študiji so preverjali prehranjevalne navade vrste morskih polžev z imenom gološkrgarji.
Morski polži raje pojedli plen s polnim trebuhom
V Siciliji so ujeli nekaj morskih polžev skupaj z njihovim plenom - hidroidnimi polipi in plenom hidroidnih polipov - živalskim planktonom. Vse so prenesli v laboratorij in preverili prehrambene preference morskih polžev. Izbirali so lahko med hidroidi, ki so ravnokar pojedli svoj obrok planktona, in med tistimi, ki so svoj obrok pojedli prej in ga že prebavili.
V 14 od 25 primerov so morski polži izbrali hidroide, ki so jedli nedavno in so imeli v svojih trebuhih še neprebavljen plankton. Rezultati sicer ne dokazujejo, da bi se morski polži ekskluzivno hranili le s plenom, ki ima poln trebuh, raziskovalci pa kljub temu verjamejo, da so polži želeli dobiti dve kosili za ceno enega. Kot so pojasnili, »ta do sedaj še neznani primer kleptopredatorstva združuje tako kleptoparazitsko tekmovalnost in neposredno predatorstvo.«
Znanstveniki domnevajo, da so tudi druge živalske vrste sposobne kleptopredatorstva
Pri kleptopredatorstvu gre za krajo hrane in hkraten lov, prenesena na višji nivo, ki ga znanstveniki do sedaj še niso zaznali. Sklepajo, da morski polži postanejo kleptopredatorji predvsem zaradi svojih prehrambenih potreb, saj tovrsten način prehranjevanja neprimerljivo poveča vnos hranil.
Raziskovalci pravijo, da je ta način prehranjevanja tako bistroumen, da težko verjamejo, da so morski polži edina živalska vrsta, ki se ga poslužuje. V vsakem primeru pa ugotovitev pomeni, da so prehrambene verige bolj zapletene, kot se nam je zdelo.
