V nemilost so padle tudi manjšine, med njimi seveda najbolj zatirana slovenska, nad katero so se fašisti skoraj neomejeno znašali. Slovence so obtoževali protidržavnega delovanja, med drugim so jim pripisali napad na fašistični policijski objekt v Št. Petru na Krasu, današnji Pivki. Atentat na Mussolinija so 12 let po Bologni načrtovali tudi pripadniki naših primorskih tigrovcev, ko je bil ta na obisku v Kobaridu. Toda atentator, 21-letni Franc Kavs, samomorilskega napada zaradi tega, ker bi padlo preveč nedolžnih civilnih žrtev, ni izvedel in na sprožilec za aktiviranje eksploziva ni pritisnil.

Tretji ponesrečeni atentat na Mussolinija.

Bologna, 2. nov. Predvčerajšnjim so se tu vršile velike fašistovske svečanosti, ki se jih je udeležil tudi predsednik Mussolini. (…) Ko je prišel do vogala ulice d' Indipendenza, je neki mladenič prebil kordon policije, skočil pred Mussolinija in s samokresom nanj ustrelil. Napadalec je hotel ustreliti še enkrat, vendar pa je to preprečil neki karabinerski narednik, ki se je zakadil vanj in ga močno udaril po roki. Mussolini se je ustavil, okoli njega pa so se zbrale velike množice, ki so mu začele, ko so videle, da mu nič ni, navdušeno vzklikati. Ljudstvo je navalilo nato na atentatorja in ga linčalo, tako da je na mestu obležal mrtev. (…)

Mussolini je bil zadet v prsi, toda krogla se je odbila ob emajlu reda sv. Mavricija, ki ga je Mussolini nosil na prsih. (…)

Narodni list, 2. novembra 1926

Vsi opozicionalni časopisi v Italiji prepovedani.

Milan, 3. nov. Vsi listi brez razlike, kolikor niso fašistovski, so bili zaplenjeni. Prepovedan je tudi prihod v uredništva. V Istri so prepovedani vsi hrvatski in slovenski časopisi, na južnem Tirolskem pa vsi nemški. Tudi strokovni listi ne smejo izidi, če člani redakcije niso organizirani fašisti.

Rim, 3. nov. V dobro poučenih krogih se zanika, da bi rešil red sv. Mavricija Mussolinija, temveč se naglaša, da je rešila Mussolinija oklopna srajca, ki jo po zadnjih atentatih vedno nosi.

Narodni list, 3. novembra 1926

Zasliševanja v Bologni

BOLOGNA, 2. Prefektura je sinoči izdala naslednji komunike: »Izvršitelj atentata proti Njegovi Ekscelenci načelniku vlade je bil identificiran. Je to Anteo Zamboni, približno 16 let stari sin Mammola Zambonija, ki ima tiskarno v ulici Fondazza v Bologni. Anteo Zamboni je bil nekoč član fašistovskih mladinskih organizacij, pa se pred dobrim letom odstranil iz teh organizacij.« (…)

Edinost, 3. novembra 1926

Bombni atentat na fašistovsko vojašnico v Št. Petru na Krasu

Trst, 3. novembra, o. Danes ponoči ob 2.40 je bila vržena v kasarno fašistovske milice v Št. Petru na Krasu bomba, ki je eksplodirala s strahovitim pokom. En miličnik je bil ubit, eden težko, štirje pa lahko ranjeni. Na lice mesta je odšel postojnski prefekt Orlandi z nekim orožniškim poročnikom. Iz Trsta je odšel na kraj atentata poveljnik 6. cone fašistovske milice general Monesi s poveljnikom kraljevih karabinerjev v Trstu. Uvedena je bila stroga preiskava ter ojačena varnostna in nadzorovalna služba v dotičnih krajih in ob meji. Danes popoldne sta odpotovala v Št. Peter državni pravdnik in preiskovalni sodnik iz Trsta. Nadejajo se, da bodo krivce kmalu izsledili ter jih izročili roki pravice. Uredništvo in tiskarna »Edinosti« in sploh vsi jugoslovenski zavodi v Trstu so močno zastraženi.

Jutro, 4. novembra 1926

Po atentatu na Mussolinija.

Četrti atentat na Mussolinija je uspel. To se pravi: svinčena krogla ni zdrobila njegovo srce in poglavar fašizma se je vrnil še živ v večni Rim imperatorskih palač in Tarpejske skale, njegov režim je pa izpričal celemu svetu vso lažnost njegove sile in slave, vso svojo neverjetno notranjo propadlost in skrajno pobesnelost, po kateri more priti le ali do vsesplošnega slepega medsebojnega klanja in večne teme in dekadence celega naroda, ali pa do odrešilne, strahovite, a svete prekucije, ki bo rešila v trenutku domovino Cattanca, Garibaldija in Mazzinija sicer neizbežne etične in politične smrti. Ta atentat je uspel, ker je pokazal, da se fašistični režim ne more držati, da nima trajnosti, ker ne more zasigurati narodu, ki noče biti suženj, vsaj relativnega miru in napredka, in ker rodi fašistovski večji in večji pritisk še večji in večji odpor. (…)

Delavska politika, 6. novembra 1926

Fašisti uničujejo imetja slovenskih organizacij v Gorici

Gorica, 5. novembra. (Izv.) V noči od 4. na 5. novembra so vlomili fašisti v »Trgovski dom«, uničili prostore »Glasbene matice« in zmetali vse pohištvo na cesto. Nato so polili pod z bencinom in zažgali. Vendar so gasilci ogenj pogasili. Druga gruča se je popela do visokega pročelja ter s kladivom razbijala napis »Trgovski dom« ter napisala »Eviva l' ltalia«. Ravnotako so razbili napis na Šolskem domu. Nadalje so ob vzklikanju: Doli s Slovenci! Smrt njim! udrli v prostore »Zveze prosvetnih društev« in razbili vse pohištvo. Končno so vlomili v prostore političnega društva Edinost, kjer ima svoje prostore odvetnik dr. Bitežnik, ter uničili vse. Na »Katoliško tiskarno« so skušali trikrat navaliti in sicer ob 7., 8. in ponoči. Bilo je nad 200 fašistov, ki so se udeležili teh vlomov in napadov. Tretji so se pripeljali na avtomobilih; vendar pa je vojaštvo k sreči zabranilo napad in uničenje tiskarne.

Slovenec, 6. novembra 1926

Vir: Digitalna knjižnica Slovenije – dLib.si