Posebej po dnevih klicev ne zapisujemo, vendar nimam občutka, da bi bilo tovrstnih klicev na začetku šolskega leta več. Učenci in dijaki se šele spoznavajo. Zgodbe o izsiljevanju in trpinčenju med vrstniki, razen tako imenovanega fazaniranja, običajno pridejo na dan kasneje.
Kdaj se odnos med vrstniki sprevrže v nasilje?Za medvrstniško nasilje in trpinčenje je značilno nesorazmerje moči. Tisti, ki so prepričani, da so močnejši, se spravljajo na tiste, ki so bodisi videti šibkejši bodisi zgolj delujejo tako. Običajno si v prvih tednih pouka tisti, ki imajo občutek, da so močnejši, izbirajo žrtve.
Ali žrtve kmalu ugotovijo, da je tisto, kar naj bi bila zabava, pravzaprav nasilje?Zadnje čase opažamo, da so otroci bolj ozaveščeni in da se več govori o tem, kaj je sprejemljivo in kaj ne. Pred časom so srednješolci za tradicionalne sprejeme 'fazanov' na splošno menili, da so del tradicije. Tisti, ki so prestopili prag srednje šole, so bili prepričani, da je običajno, da jih popišejo s flomastri in nanje posujejo moko ter da morajo samo malo potrpeti. Zdaj pa opažamo, da med mladimi vlada zavedanje, da nihče nima pravice poteptati dostojanstva drugega.
Poteptano spoštovanje in dostojanstvo je torej jasen znak, da se je zabava sprevrgla v nasilje?Tako je. Pogosto na primer mladi in otroci pokličejo na naš anonimni telefon in povprašajo, kako bi se laže vključili v skupino vrstnikov, ki nad klicateljem ni najbolj navdušena. Šele v razgovoru se pokaže, da skupina nad njim izvaja nasilje in trpinčenje ter da se klicatelj ob tem slabo počuti. Velikokrat se klicatelju to dogaja dlje časa, vendar dokler ne spregovori, se stvari ne spremenijo. Storilci pa imajo ob molku lahko občutek, da je tisto, kar počnejo, sprejemljivo, in svoja dejanja še okrepijo.
Kaj storite, ko naletite na takšne zgodbe?Žrtvi povemo, da ni prav, da se ji to dogaja in da ni sama kriva za to. Občutki krivde so namreč zelo pogosti. Skoraj vsaka lastnost mladega je lahko predmet zmerjanja. Žrtve so lahko veliki ali majhni, zelo uspešni ali neuspešni, koščeni ali obilnejši, dekleta ali fantje… Predvsem ob debelosti otroci slišijo grozljive žaljivke. Vendar še enkrat poudarjam: nihče nima pravice blatiti dostojanstva nekoga drugega, ne glede na to, kako je videti in kako razmišlja.
Na koga se lahko obrne mlad človek, ko je žrtev nasilja med vrstniki?Vedno lahko pokliče naš telefon TOM na številko 116 111. V pogovoru bomo raziskali, kaj se mu dogaja, kako dolgo to traja. Potem se bomo skupaj osredotočili na pomembne odrasle osebe, ki jim zaupa in bi mu lahko stale ob strani. Včasih lahko stvari rešimo s pogovorom, včasih pa moramo vključiti na primer tudi policijo. Takrat je pomembna podpora in fizična prisotnost odraslega, ki mu otrok lahko zaupa. To so lahko starši, šolska svetovalna služba, športni trener ali kdor koli drug. Vsi, ki se jim otroci zaupajo, pa se morajo zavedati, koliko poguma so morali zbrati, da so spregovorili o tem. Morajo se odzvati. Če sami ne morejo ali ne znajo pomagati, morajo poiskati ustreznega človeka ali organizacijo, ki to zna in zmore.
Kdaj je nasilje med vrstniki uspešno rešeno?Uspešno so stvari rešene takrat, ko se vsi udeleženci zavedajo drug drugega, ko sprejmejo, da ima nekdo drug lahko povsem svoja, drugačna čustva, svoja prepričanja, ki si kljub drugačnosti zaslužijo spoštovanje.
Česa se moramo o nasilju med vrstniki še zavedati?Tega, da se običajno takšno nasilje ne zaključi samo od sebe. Zato je pogum žrtve, da spregovori, in reakcija tistega, ki se mu zaupa, tako pomembna.
