Sepsa je infekcijska bolezen, ki jo sproži okužba in bolnika neposredno življenjsko ogroža. Kaže se z motnjo v delovanju posameznih organov in neustreznim odzivom gostitelja na okužbo. Vodi lahko v šok, večorgansko odpoved in smrt.
Dr. Igor Muzlovič iz UKC Ljubljana poudarja, da terja največji krvni davek med vsemi infekcijskimi boleznimi, saj zaradi bolezni umre kar 42 odstotkov bolnikov, ob septičnem šoku pa tudi več kot polovica. Zdravljenje bolezni je izkustveno, zdravnike pa vse bolj skrbi zlasti naraščanje števila vse bolj odpornih bakterij.
Največje možnosti za preživetje imajo bolniki, pri katerih se začne zdravljenje z ustrezno antibiotično terapijo z enim ali več antibiotiki, ki delujejo na vse možne povzročitelje in odstranijo njen izvor, že v prvi uri nastanka sepse. Z vsako nadaljnjo uro do začetka zdravljenja se možnost preživetja bolnikov zmanjša za skoraj osem odstotkov.
Študije kažejo, poudarja prof. dr. Matjaž Jereb, da večina bolnikov s septičnim šokom v prvih šestih urah ni dobila antibiotičnega zdravljenja. »Enako odločilna je tudi izbira ustreznega antibiotika in ne drži, da ga lahko pozneje zamenjamo,« opozarja Jereb in dodaja, da neustrezna izbira antibiotične terapije za štirikrat zviša smrtnost.
V Sloveniji naj bi znašala smrtnost zaradi sepse in septičnega šoka med 35 in 45 odstotki, v UKC okrog 27 in na intenzivnem oddelku Infekcijske klinike okoli 20 odstotkov, je nanizal razpoložljive podatke Jereb in dodal, da v statistiko niso bili zajeti vsi bolniki.
Gripa odpira vrata bakterijam
Specialist pediatrije in infektologije dr. Marko Pokorn je prepričan, da lahko na nižjo obolevnost zaradi sepse vplivamo tudi s cepljenjem proti gripi. Na nedavnem strokovnem predavanju o sepsi je razložil, da je gripa akutno respiratorno obolenje, ki odpira vrata bakterijam.
Gripo povzročajo virusi A, B in C, pri čemer je C manj pomemben. A in B povzročata sezonsko, A tudi pandemsko gripo, ki je v zadnjih sto letih kar štirikrat razsajala po svetu. Virusi na neživih površinah preživijo 48, na rokah do pet minut. A je dovzetnost za prenos bolezni kljub temu relativno nizka, saj en bolnik okuži le 1,3 novega bolnika oziroma za gripo zboli 27 odstotkov izpostavljenih. Na težji potek gripe vplivajo zlasti starost, pridružene bolezni in genetska dovzetnost. Nasprotno pa pri pandemski gripi obolevajo predvsem mladi in prej zdravi ljudje. Po španski gripi so ugotovili, da so ti umirali predvsem zaradi pljučnic oziroma bakterijskih infekcij. »Gripa odpira vrata bakterijam,« je zato še enkrat izpostavil Pokorn in citiral rek: »Če te gripa obsodi, superinfekcija obsodbo izvrši.«
Zato se je po njegovem mnenju smiselno cepiti in preprečiti gripo. Cepiv je več vrst; v Sloveniji uporabljamo predvsem trivalentno, ki je primerno za vse starostne skupine od šest mesecev dalje. Na otroškem oddelku Infekcijske klinike bodo kmalu začeli pri otrocih do pet let testirati tudi štirivalentno, je še povedal.
Študije kažejo, da cepljenje preprečuje ambulantno obravnavo, hospitalizacije zaradi gripe in težke primere v vseh starostnih obdobjih. V Španiji so ugotovili, da naj bi cepljenje za 75 odstotkov zmanjšalo ambulantne primere gripe in za 60 odstotkov zmanjšalo hospitalizacije in znatno omililo težo bolezni. Pri cepljenih starostnikih so zaznali 16 odstotkov manjšo smrtnost zaradi zdravstvenih vzrokov in izračunali, da je za preprečitev ene smrti treba cepiti 328 starostnikov do 75 let oziroma 250 nad to starostjo. Pri otrocih naj bi cepljenje zmanjšalo obisk ambulant za 39 odstotkov in za več kot polovico zmanjšalo hospitalizacije zaradi gripe. Cepljenje se je izkazalo učinkovito tudi pri kroničnih bolnikih, v nosečnosti, še zlasti pa ga priporočajo osebam brez vranice.
Cepljenje otrok ščiti odrasle
Virusi gripe se še zlasti širijo v vrtcih, je poudaril Pokorn in dodal, da bodo otroci v dveh ali treh dneh znova pri močeh, nekateri bodo morda dobili vročinske krče, starši ter babice in dedki pa je ne bodo odnesli tako zlahka. Zato je cepljenje otrok pomembno predvsem v luči zaščite odraslih. Rezultati raziskav potrjujejo, da cepljenje otrok zmanjšuje pojavnost gripe pri odrasli necepljeni populaciji približno za tretjino, je dejal Pokorn. Predstavil je ameriško raziskavo v zaprti skupnosti amišev, kjer so s precepljenostjo šolske populacije otrok za 60 odstotkov zmanjšali obolevnost necepljenih.
Če torej cepimo otroke, zmanjšamo težo bolezni pri njih in učinkovito varujemo tudi odraslo necepljeno populacijo ter posredno tudi bolj občutljive, je sklenil Pokorn in dodal, da pa je zato potrebna višja precepljenost. Tudi med zdravstvenimi delavci, ki se pri nas cepijo celo v skromnejših odstotkih kot seniorji.
