Od predlaganega podzemnega muzeja in emonske poti, ki sva jo predstavila Mestni občini Ljubljana (MOL) že decembra 2009, je MGML kot plagiat ob 2000-letnici Emone realiziral le emonsko pot. Na lokaciji, ki sva jo predlagala za podzemni muzej Emone, pa je MOL leta 2012 realiziral »emonsko promenado pod Kongresnim trgom«, ki se je nato preimenovala v »iEmona«. S pomočjo moderne tehnologije naj bi predstavila življenje v antični Emoni. Od projekta, ki ga je financirala MOL iz sredstev regionalnega razvojnega programa in ki naj bi po sporočilu MOL prejel celo prestižno nagrado mesta Gubbio, ni ostalo skoraj nič. Že leta 2012 se je iEmona preimenovala v Chopinov prehod. V njej nisva nikoli, niti v času konice turistične sezone, opazila nobenega turista. V poletni vročini pa so se v njej hladili »kralji ulice«, ki so poležavali okoli makete Emone. Izgubljena je velika priložnost predstavitve edinstvenih najdb Kongresnega trga, od prazgodovinskih gomil, rimske Emone do srednjega veka.

Sledila so izkopavanja na Slovenski cesti, nato na Celovški. Televizijske oddaje in časopisi so poročali o izjemnih odkritjih, ki bodo po vsej verjetnosti v bodoče počivali na prašnih policah MGML.

Dne 30. 9. 2016 je v Delu Andreja Žibret zapisala: »V občinski strategiji kulture je v načrtu tudi arheološki center MGML. Projekt naj bi začeli letos in končali leta 2019, predvidena vrednost pa je poldrugi milijon evrov. V MGML pravijo, da zanj še iščejo ustrezno lokacijo.«

In »ustrezno lokacijo« je MOL našla na Krekovem trgu, tam, kjer so v letih 2009–2011 arheologi izkopali trdnjavo barbakan in kjer sva MOL že decembra 2009 predlagala postavitev srednjeveškega muzeja. Dokumentacija, ki jo je MOL predstavila aprila 2017, ukinja srednjeveški muzej in ga nadomešča z »arheološkim centrom«, dostopnim s stopnicami med platanami s Krekovega trga. Projekt podjetja Kombinat, d. o. o., kljub zajetnemu plačilu najbrž še ni dodelan, saj mu manjkajo sanitarije, recepcija, uradi in prostori za osebje, je brez dvigala, ogroža pa z zakonom zaščitene platane.

Velika škoda je, če se ne realizira predlagana sanacija srednjeveškega zahodnega obzidja od vodnega stolpa pri Ljubljanici do gradu in opusti srednjeveški muzej, ki ga ljubljanski turistični razvoj nujno potrebuje. Treba je namreč iskati dodatne točke za razvoj kulturnega turizma in razbremeniti središče Stare Ljubljane in koncentracijo turistov ob Ljubljanici.

Predlagava ureditev Arheološkega centra v križišču Celovške in Ljubljanske ceste, v podhodu Ajdovščina, z monumentalnimi stopnicami in tekočimi stopnicami v podzemne prostore, obložene z marmorjem, kjer je danes le zapuščeno smetišče v središču naše prestolnice. Vsekakor bi predvidena cena poldrugega milijona evrov zadostovala za ureditev arheološkega centra.

Milan Kovač, u. d. i. a.Peter Kerševan, u. d. i. a.