Čeprav je turističnemu naselju Eko resort pod Veliko planino poleti zaradi inšpekcijskih odločb grozilo, da bo moralo zapreti svoja vrata, imajo v naselju za seboj uspešno sezono. Pa ne samo zaradi obilice gostov, ki večinoma prihajajo iz Slovenije, Hrvaške in Italije ter celo iz Izraela, Belgije in Združenih arabskih emiratov, temveč tudi zaradi uspešne »obrambe« Eko resorta pred rušitvenimi odločbami gradbene inšpekcije zaradi domnevno nezakonite gradnje.
Inšpektorji precej nebogljeni
Vse rušitvene odločbe za večino objektov v naselju, ki so jih prejeli pred letošnjim poletjem, so bile odpravljene oziroma niso pravnomočne. »Tako kot so bile odpravljene številne odločbe pred njimi,« zadovoljstva ne skriva Matjaž Zorman, direktor družbe Palmieri, ki je zgradila naselje. Že na začetku poletja bi v Eko resortu morali najprej porušiti kozolec toplar z gostinsko dejavnostjo, katerega mere so znatno presegle mere gradbenega dovoljenja. Na začetku avgusta bi morali porušiti tudi vseh 17 počitniških hišic, za katere še vedno ni povsem jasno, ali so mobilne ali ne. Tretji v seriji številnih inšpekcijskih postopkov za manjše lesene nastanitvene objekte, ki so jih gradili na kmetijskem zemljišču, pa še ni končan.
»Za leseni kozolec toplar je bila z odločbo drugostopenjskega organa pritožba zavezanca zoper ponovno odločitev gradbenega inšpektorja ponovno zavrnjena in se bo inšpekcijski postopek nadaljeval,« pojasnjujejo na ministrstvu za okolje in prostor, kjer so postopke že tretjič vrnili na začetek. Podobno so s ponovno odpravo odločitve gradbenega inšpektorja znova vrnili na začetek tudi morebitno rušitev 17 tipskih hišk v naselju. Objekti avgusta niso bili odstranjeni, še povedo na ministrstvu ter dodajo, da še vedno poteka tudi inšpekcijski postopek za manjše lesene nastanitvene objekte, prav tako še ni končan postopek okoljske inšpekcije, ki ga vodijo po zakonu o vodah. V bran inšpektorjem, ki se zdijo v izdajanju in odpravljanju odločb precej nebogljeni, dodajmo, da je pred poletjem v Eko resortu padel vsaj del ograje, ki tudi ni bil zgrajen v skladu z dovoljenji.
Ponovno v kampanjo sanjske službe
V resortu pravijo, da pri njih, kar zadeva inšpekcijske postopke, trenutno vse miruje. Na občini Kamnik pa obravnavajo njihov predlog za spremembo prostorskega načrta, s katerim naj bi območju povrnili namembnost zazidljivega območja za šport, rekreacijo in turizem, ki je že bila v veljavi do konca leta 2015. Resort so namreč gradili v skladu s to namembnostjo, a v času, ko je bila ta že spremenjena.
V družbi so se medtem znova posvetili lani izjemno odmevni kampanji sanjske službe pastirja. Tako kot lani ga tudi letos iščejo po vsem svetu in kot zagotavljajo, žanjejo izjemen odmev in rekordno število prijav. Poleg ponovljenih lanskih 2628 prijav so prejeli več kot 1200 novih prijav in te še prihajajo. »Glavnina prijav je iz tujine in ustreza dometu videospota, ki se širi po svetu,« pravi Zorman.
Direktor je prepričan, da si je sanjski razpis ogledal že poldrugi milijon gledalcev. »Prijave kandidatov bomo zbirali tako dolgo, kot bo po naši oceni smiselno,« še pravi Zorman. Na vprašanje, zakaj lani za pastirja niso izbrali ameriškega oziroma makedonskega poslovneža, ki so ju pogosto omenjali, pa pojasni, da je prvi odpovedal, drugi pa naletel na birokratske ovire. Zato so izbrali Admira Fetića, ki je sanjsko službo pastirja opravljal tri tedne julija letos.
Sanjska služba ni plačana
Pred izborom prvega sanjskega pastirja naj bi s kandidati opravili 120 razgovorov kar po skypu. Izbrali pa so pastirja, katerega naglas je izdajal, da ne more biti doma kaj dlje od Gorenjske. Pretehtalo naj bi njegovo navdušenje nad naravo in delo z otroki ter živalmi. Sanjski pastir za svojo tritedensko sanjsko službo ni prejemal plače. Je pa lahko na svojih all inclusive nezahtevnih delovnih počitnicah tri ure na dan užival v družbi otrok. »Bistvo sanjske službe je analiza trga oziroma raziskava o novi integraciji popolnoma novega turističnega produkta pastirja kot o antistresni terapiji preobremenjenih ljudi, ki iščejo pristen stik z naravo, živalmi in tako dalje,« je pojasnil Zorman in poudaril, da gre za povsem nov produkt v slovenskem turizmu. Tako imenovani sanjski pastir le pomaga stalnemu pastirju, ki skozi vse leto skrbi za urejenost resorta, kosi travo, neguje in hrani živali – pogosto v družbi najmlajših gostov, ter skrbi za velik samooskrbni vrt.
