Pred slabimi tremi leti je Figovec, v katerem je pristna slovenska kulinarika domovala več stoletij, nenadoma postal hiša karija. Zrezke in govejo juho je izrinila indijska jed. To je bila zamisel britanske revije Curry Life Magazine, ki je pred tem pripeljala v Ljubljano festival karija. Prav navdušenje nad odzivom Slovencev jih je spodbudilo, da v Ljubljani odprejo prvo prefinjeno kari restavracijo. In za to so izbrali enega največjih simbolov tradicionalne slovenske kulinarike.
Angleški Indijci so iz spoštovanja ohranili ime in na jedilnik umestili celo nekaj slovenskih jedi. »Turisti nas večinoma sploh niso našli, saj so vsi skoncentrirani na tistih nekaj metrov ob Ljubljanici,« je povedal nekdanji vodja Figovca Vojteh Burkelca, ki je priznal, da ni imel srca to legendarno gostilno spremeniti v picerijo. Nato je za njim prišel kari in za karijem španska kulinarika pod imenom Lizzaran.
Toda tudi španski tapasi niso napolnili nekdaj priljubljene gostilne in njenega vrta. Nedavno so zato Španci Ljubljani pomahali v slovo, na oknih pa so se že pojavile napovedi, da kmalu prihaja Slovenska Hiša. »Dve leti in pol gledamo ta prostor. Enkrat smo bili že v dogovorih z lastniki, a nismo prišli skupaj, zdaj pa smo končno dočakali ta trenutek,« je zadovoljen Aleš Prestor, direktor podjetja GAST ENT, ki je leta 2015 odprlo Slovensko Hišo na Cankarjevem nabrežju. Ta je požela veliko navdušenja s pikčastimi lončki, slovenskimi koktajli, zajtrki, narezki in Cankarjevo kavo. »Je že prehitela kavo iz avtomata. Zdaj skuhamo več kave v kavniku kot na avtomatu,« je dejal zastopnik podjetja, ki vodi tudi Centralno postajo, K4, Cirkus, Cutty Sark in Cantino Mexicano. Trenutno poleg Figovca urejajo še nekdanji KMŠ pri Tobačni.
Radi bi bili zanimivi tudi za mlade
Slovenska Hiša je v dveh letih postala eden najpriljubljenejših lokalov v prestolnici, vendar v kuhinji ne morejo pripravljali kaj več kot jajc, narezkov in štrukljev. Prestor je pojasnil, da jim je ostala želja po restavraciji, kjer bi prav tako uporabljali samo lokalne slovenske sestavine ter iz njih ustvarjali stare in nove slovenske jedi. »V središču Ljubljani ni prav veliko pristnega slovenskega. Vsi smo v preteklosti težili k agresivnejšim tujim okusom, medtem ko slovenska kuhinja v osnovi tega ne ponudi. Velik izziv bo ponuditi res dobra jetrca, pravi pražen krompir. Pri novih jedeh pa bomo imeli še težjo nalogo.«
Kuharja že imajo in tudi že prve rezervacije, tako da je datum odprtja znan. Slovenska Hiša – Figovec bo odprla vrata 7. decembra. »Naš meni bo brez riža, brez pomfrija. Le izjemoma bomo ocvrli slovenski krompirček za kakšnega otroka, sicer pa ga ne bo,« je poudaril Prestor in hitro dodal, da ne bi radi postali snobovska restavracija. Radi bi bili zanimivi tudi za mlade. »Želimo si, da mladi prepoznajo, da je slovenska hrana dobra. Naša ciljna publika ne bodo samo starejši, ki so nekoč hodili v Figovec. Večji izziv je za nas vprašanje, kako 25-letniku vcepiti, da ni vse v hamburgerjih in uvoženih jedeh,« je razmišljal Prestor. Vrnili bodo nedeljske južine v mesto, najbolj pa so seveda navdušeni nad vrtom.
Od leta 1770
Poleg Igorja Grlića, ki je zaslužen za dizajn in idejno zasnovo Slovenske Hiše, je del ekipe še etnologinja in kulturna antropologinja Tina Mentol, ki skrbi, da res sledijo tradiciji. Izbrskala je stare fotografije, jedilnike in podatke. »Zgodba Figovca se je začela leta 1770 v sosednji stavbi, ki so jo morali sredi 50. let porušili. Nato so Figovec modernizirali in preselili v stavbo zraven. Najprej je bil postojanka za furmane, pozneje pa so mimo vozile tri proge tramvaja. Bil je pomembna točka v mestu, tako za meščane kot za popotnike skozi Ljubljano.«
Nikoli ni bil gosposki, a vedno je bil priljubljen pri različnih družbah, ki so lahko prišle tudi samo na frakelj, ni jim bilo treba naročiti hrane. »Vseeno so vsi vedeli, da imajo najboljše klobase in narezek, znani so bili tudi po dobrem konjskem golažu,« je povedala Mentolova. Po njenih besedah bodo pod njihovim vodstvom v Figovcu sledili gastronomski strategiji dr. Janeza Bogataja in kulinarični tradiciji osrednje Slovenije. Obenem bodo goste izobraževali o lokalni hrani, kmetijstvu, certifikatih, razmišljajo tudi o butični tržnici.
