Zaradi težnje po energetski učinkovitosti se vse več ljudi odloča za energetsko sanacijo starejših objektov. Tovrstne sanacije so izjemno uspešne, toda pri tem je mnogokrat prezrto, da so urbana okolja biotsko raznovrstna in da naša bivališča nudijo zatočišča nekaterim v mestu živečim živalim. Določene skupine organizmov so se povsem prilagodile takšnim okoljem, potem ko so zamenjale svoj nekdanji naravni življenjski prostor, sta poudarila Petra Vrh Vrezec in Tilen Basle v reviji Ptice in dodala, da tako nekatere ptice, kot so recimo mestne in kmečke lastovke, danes gnezdijo izključno na objektih.
Podobno je s hudournikom, kavko, postovko, številnimi vrstami netopirjev. Večina izmed njih uporablja niše starih fasad, odprte dostope na podstrešja, razpoke na zidovih. Vse to pa so strukture, ki jih navadno energetske sanacije odpravijo. Zato se tukaj pojavlja nasprotje med koristjo učinka energetske sanacije in naravovarstveno škodo, ki jo takšna sanacija lahko povzroči, sta še zapisala avtorja prispevka v reviji Ptice.
Sanacije niso nujno »zelene«, lahko so celo uničujoče za urbano favno
Problem energetskih sanacij za biotsko raznovrstnost je v nekaterih evropskih državah že prepoznan in narejeni so bili tudi že prvi koraki za njegovo rešitev. Drugače pa je pri nas, kjer praviloma energetske sanacije ne vključujejo nikakršnih informacij, navodil ali celo obvez za njihovo naravovarstveno ustrezno izvedbo.
Kot poudarjata Petra Vrh Vrezec in Tilen Basle, takšne sanacije niso nujno »zelene«, lahko so celo uničujoče za urbano favno. Zato se dogajajo primeri, ko recimo investitor namešča novo fasado sredi gnezditvene sezone lastovk in jih želi odstraniti, kar je protizakonito.
Pogosti so tudi primeri zapiranja vseh lin pri sanaciji streh, kjer izgubi možnost gnezdenja in bivanja cela paleta ptic in netopirjev. Zgodi se, da po sanaciji nekatere vrste povzročajo na objektih škodo ali pa objekti zanje postanejo past. Za vse naštete probleme obstajajo tehnične rešitve, ki velikokrat z zanemarljivimi stroški celotne investicije bistveno izboljšajo naravovarstveni vidik energetske sanacije. Še več, ob upoštevanju teh ukrepov je stanje velikokrat z vidika narave celo boljše, kot je bilo pred sanacijo.
