Tako imenovani Social Credit System bo spremljal mnogo parametrov. Med njimi bodo nakupovalne navade v trgovinah in na spletu, kje se neki državljan zadržuje v določenem trenutku, kdo so njegovi prijatelji – in celo, katere davke plačuje (in katerih ne). Idejo morda lahko razumemo, saj podobno že počnejo velikani zbiranja uporabniških podatkov Google, Apple, Facebook in nekatere mobilne aplikacije, kot je fitbit. Korak naprej v kitajskem sistemu je načrt, da bodo zbrani podatki o nekem državljanu pozitivno ali negativno vplivali na oceno državljana (angl. citizen score). Ta bo objavljena javno in naj bi družbi povedala, kako zanesljiv je neki državljan.
Enaka ocena državljana bo uporabljena tudi pri preverjanju, ali je državljan upravičen do posojila, hipoteke ali službe, in celo pri ugotavljanju, ali bodo njegovi otroci lahko obiskovali bolj ali manj ugledno šolo. Takšne sisteme že uporablja nekaj kitajskih podjetij, kitajska vlada pa ga želi z javno-zasebnim partnerstvom posvojiti in narediti obveznega od leta 2020, navaja portal Wired. Kot piše v uradnem dokumentu kitajske vlade, bo sistem »povečal splošno zaupanje med državljani in gradil kulturo iskrenosti«. Po novici je na družbenih omrežjih zaokrožila cinična primerjava z epizodo Nosedive v priljubljeni seriji Black Mirror.
Med podjetji, ki že uporabljajo takšne ocenjevalne sisteme, sta kitajska finančna velikana China Rapid Finance in Sesame Credit. Na platformi druge so državljani ocenjeni na lestvici od 350 do 950 točk. Ocena upošteva, ali je državljan med drugim plačal svoje položnice pravočasno in ali je sposoben izpolniti pogodbene obveznosti, ob tem pa tudi njegove osebne lastnosti. Skrbi predvsem četrta točka, vedenje in preference, pri kateri se upoštevajo navade, zbrane iz baze množičnih podatkov. Sesame Credit na primer zanima, katere skupine izdelkov kupujejo ljudje in kaj z njimi počnejo. »Človek, ki kupuje in igra računalniške igre več ur na dan, bo pri nas dobil nižjo oceno. Uporabnik, ki kupuje otroške plenice, pa višjo, saj starševstvo povezujemo z večjim občutkom za odgovornost,« pojasnjujejo.
Peta kategorija ocene so medosebni odnosi. Če je državljan povezan s sodržavljani, ki imajo višjo oceno, se tudi njegova ocena najverjetneje zviša. Pri tem je pomembna tudi »pozitivna energija«. To so besede in stavki, zapisani v digitalnih sporočilih, ki pozitivno opisujejo državo in komunistično vlado in bodo oceno državljana prav tako zvišali. Seveda gre zgodba tudi v nasprotno smer. Če državljan v svojih sporočilih na spletu ne bo imel dobrega mnenja o svoji domovini, se bo njegova ocena samodejno znižala.
Pri 750 točkah je državljanu vizum za vstop v evropsko šengensko območje odobren hitreje in po enostavnejšem postopku
Sistem je v praksi že uveljavljen. Uporablja ga nekaj milijonov Kitajcev, natančno število ni znano. Če državljan doseže oceno več kot 600 točk, je upravičen do kratkoročnega posojila pet tisoč juanov (približno 650 evrov). Pri 650 točkah je upravičen do najetja avtomobila brez depozita. Nagrade za višjo oceno predvidevajo še hitrejšo prijavo v hotele in na polete. Pri 750 točkah je državljanu vizum za vstop v evropsko šengensko območje odobren po hitrejšem in enostavnejšem postopku.
Ocena je tako že postala nekakšen statusni simbol bogatejših državljanov in precejšnje poleno pod nogami revnejših. Z njo se na družbenem omrežju weibo (kitajski ekvivalent twitterju) hvali okoli sto tisoč Kitajcev. Sistem, ki ga uporablja Sesame Credit in ki naj bi ga posvojila kitajska vlada, pa ne kaznuje ljudi z nižjo oceno, razlaga generalna direktorica podjetja But Hu Tao in hkrati protislovno dodaja, »da nezanesljivi ljudje ne morejo najeti avtomobila, si sposoditi denarja pri banki ali celo dobiti službe«. Sesame Credit je kitajski izobraževalni urad prosil celo za sezname študentov, ki so goljufali pri izpitih, saj načrtujejo, da bo zanesljivost tudi na izobraževalni poti vplivala na oceno državljana.
Združevanje spletnega in resničnega vedenja
Mnenju generalne direktorice Sesame Credit o tem, da sistem ne kaznuje državljanov z nižjo oceno, je težko verjeti. Ko bo sistem leta 2020 obvezen za vse kitajske državljane, bo to pomenilo, da bodo imeli ljudje z nižjo oceno omejen dostop do restavracij, nočnih klubov in drugih ustanov, omejeno bo njihovo potovanje po državi in zunaj nje, težje bodo najemali stanovanja, sklepali zavarovanja, težave bodo imeli tudi pri iskanju služb in šol, še pišejo na portalu Wired.
Mednarodni strokovnjaki opozarjajo, da se s takšnimi sistemi združujeta naše spletno in resnično vedenje (angl. online & offline). »Kar počnemo na spletu, bo močno vplivalo na naše ravnanje v resničnosti, in obrnjeno. Gre za podoben sistem ocenjevanja, kot ga vidimo v aplikacijah, kot je uber. Zanima me, ali ste načrtno bolj prijazni do vašega uberjevega voznika, ker veste, da vas bo po vožnji ocenil in oceno objavil na spletu,« se sprašuje profesor filozofije na univerzi Oxford Luciano Floridi. »Tako kot v kitajskem sistemu tudi tu naše ravnanje vpliva na spletno oceno, ki nato določi, ali vas bo neki uberjev voznik pobral in za kakšno ceno. Gre torej za kombinacijo fizičnega in virtualnega vedenja,« dodaja.
