Brez obilne šminke in posebnih oblačil se ni razlikovala od drugih učenk, poseben sprejem pa si je prislužila, ker je prejšnjih devet let preživela kot živa nepalska boginja, tako imenovana kumari oziroma princesa. Kumari praviloma postanejo posebej izbrane deklice v predpubertetni dobi in zaznamujejo hindujske in budistične praznike v Nepalu. V tej državi pod Himalajo jih je več tudi v posameznih mestih, resnično znana med njimi pa je kraljeva kumari. To izberejo posebej skrbno pri starosti komaj okoli treh let in ob soglasju staršev nato preživi vsa leta do pubertetnega obdobja kot utelešenje hindujske boginje Taleju, sicer zaščitnice nepalske kraljeve družine, v verskem hramu v Katmanduju po strogih, čeprav ne povsem določenih pravilih. Pri tem le redko vidi svoje starše, skrbno ji izberejo vrstnice za igro, hram pa zapusti le redko in njene noge se ne smejo dotakniti tal, zato jo prenašajo v pozlačenih nosilih.
Matino Šakja je leta 2008 za kraljevo kumari izbrala maoistična sekularna vlada, pol leta po ukinitvi monarhije. Prav to je spremenilo dotedanjo tradicijo, po kateri se kumari do »upokojitve« kot boginja ni mogla normalno šolati. Nepalsko vrhovno sodišče je namreč tedaj odločilo, da lahko kumari izobražujejo zasebni učitelji, in tako so k njej prihajali v svetišče. Njen oče Pratap Man Šakja je zato prepričan, da se bo uspešno prilagodila povsem drugačnemu, torej normalnemu dekliškemu življenju in da bo dobra učenka. Medtem pa je dobila tudi že naslednico, kot vedno iz staroselske skupine Nevar v katmandujski dolini, ki ne predstavlja etnije, ampak jo povezuje kulturno izročilo. Nova kumari je triletna Trišna, ki bo, podobno kot že Matina, povod za kritike zaščitnikov pravic otrok, saj bo najlepša otroška leta preživljala v osami, čeprav kot živa boginja.
