Zgodba z zahodne strani (1961)

West Side Story je filmska predelava istoimenskega muzikala z glasbo, ki so ga na Broadwayu prvič postavili leta 1957 – zgodba Arthur Laurents, libreto Stephen Sondheim, glasba Leonard Bernstein in koreografija Jerome Robbins. Film je štiri leta kasneje dobil kar deset oskarjev, nominiran pa je bil še za enega več. Delo, ki traja skoraj dve uri in pol, sta režirala Robert Wise in Jerome Robbins, v glavnih vlogah so nastopili Natalie Wood, Richard Beymer, Russ Tamblyn, Rita Moreno, George Chakiris… Za mnoge najboljši muzikal vseh časov ima za osnovo Shakespearovo dramo Romeo in Julija, le da namesto družin nastopata dve tolpi, domačini iz New Yorka in priseljenci iz Portorika. Romeo je Tony, ki ga igra Richard Beymer, Julija je Maria, ki jo igra Natalie Wood. Najboljši film leta 1961 je zaslužil kar sedemkrat več, kot so vanj vložili. Ob oskarjih za najboljši film, režiserja, stranskega igralca in igralko, scenografijo, kamero, kostumografijo, montažo in glasbo so postregli še z nekaj evergrini: I Feel Pretty, Maria, Somewhere, America…

Gigi (1958)

Podatek, ki si zasluži vse spoštovanje: muzikal Gigi je dobil vseh devet oskarjev, za katere je bil nominiran. Gre za zgodbo, ki jo je leta 1944 napisala francoska pisateljica Colette in govori o najstniškem dekletu (Leslie Caron), ki jo njena teta kurtizana poskuša kar najbolje pripraviti na to, da bo ulovila bogatega spremljevalca. Glasba je nastala po besedilu in notah Alana Jaya Lernerja in Fredericka Loeweja, veteranov glasbene hollywoodske scene, ki sta med drugim sodelovala tudi pri muzikalu My Fair Lady. Obratno kot je običaj, so muzikal po filmu leta 1973 postavili na odre Broadwaya, a večjega uspeha ni bilo.

My Fair Lady (1964)

Predelan (in verjetno najpopolnejši) broadwayski muzikal iz leta 1956 je delo, ki sta ga po Pygmalionu Georgea Bernarda Shawa priredila Alan Jay Lerner in Frederick Loewe. In čeprav je na odrih podrl vse rekorde, je v kombinaciji z Audrey Hepburn in Rexom Harrisonom ponovno zablestel in ob ducatu nominacij pobral kar osem oskarjev. Pri filmu sta sodelovala originalna avtorja, režijo pa je prevzel George Cukor. Skoraj triurna zgodba o neizobraženem dekletu, ki jo vzame v uk pedanten bogataš, je samo v ZDA navrgla štirikrat več, kot so vanjo vložili.

Kabaret (1972)

Leta 1966 so na odre postavili muzikal Cabaret, priredbo zgodbe Goodbye to Berlin Christopherja Isherwooda iz leta 1939, ki govori o nočnem življenju glavnega nemškega mesta v zadnjih dnevih Weimarske republike, ob vzponu nacizma. Film, ki ga je režiral Bob Foss (oskar za režijo), sicer ni kopija odrskega dela, je pa ostra kritika nacističnih metod in odnosa nacistov do manjšin, predvsem do Judov. Film je bil nominiran za deset oskarjev in osem oskarjev je dobil. V glavnih vlogah sta zaigrala Lisa Minnelli (oskar za glavno žensko vlogo) in Michael York.

Going My Way (1944)

Ameriški glasbeni film Going My Way je bil nominiran za deset oskarjev, dobil pa jih je sedem. V zgodbi o mladem duhovniku (Bing Crosby), ki s svojim neobičajnim pogledom na svet in vero spremeni življenje svojih faranov, je veliki zvezdnik zapel kar pet uspešnic, največja je postala Swinging on a Star. Posneli so tudi nadaljevanje, celovečerni film z naslovom The Bells of St. Mary's, pa še radijsko serijo in leta 1962 tudi trideset nadaljevanj televizijske serije, kjer je namesto Binga Crosbyja mladega župnika igral Gene Kelly.

Dežela la la (2016)

Lalaland je eden tistih filmov, ki se lahko pohvalijo z neverjetnim številom – 14 nominacij za oskarje. Na koncu so šest oskarjev tudi dobili. Glasbeno-plesni film, ki ga je režiral in scenarij spisal Damien Chazelle – v glavnih vlogah sta zaigrala Ryan Gosling in Emma Stone – govori o srečanju mlade igralke, ki se ne more prebiti prek avdicij, in jazzovskega pianista, ki je za božič dobil odpoved. Film je zaslužil kar 400 milijonov dolarjev in dobil oskarje za režijo, scenografijo, glavno igralko, za fotografijo, za glasbo in najboljšo skladbo.

Chicago (2002)

Režiser Ben Marshall je posnel glasbeno kriminalno komedijo po slovitem muzikalu, ki so ga leta 1975 prvič igrali v 46th Street Theatre. Zgodba je iz gledališke igre, ki jo je leta 1926 napisala Maurine Dallas Watkins in govori o škandalih in korupciji v Chicagu v dvajsetih letih prejšnjega stoletja. V filmu igrajo Catherine Zeta-Jones, Renee Zellweger, Richard Gere, Queen Latifah, John C. Reilly… Od 13 nominacij je dobil šest oskarjev. Tudi za najboljši film leta in za žensko stransko vlogo Zete-Jones. Zaslužili so kake četrt milijarde dolarjev.

Amerikanec v Parizu (1951)

Glasbeni film je režiral Vincente Minnelli po motivih simfoničnega dela Georgea Gershwina. Posebej so dodali še nekaj skladb, za katere je besedila zapisal njegov brat Ira Gershwin. Zgodba poteka v Parizu, kjer glavnega junaka podpira bogata dama, on pa je zaljubljen v mlado neugledno Parižanko. V antologijo se je vpisala 18-minutna plesna scena na koncu filma s Genom Kellyjem in Leslie Caron. Film je bil nominiran za osem oskarjev, dobil jih je šest, med drugim tudi najprestižnejšega, za najboljši film leta.

Mary Poppins (1964)

Mary Poppins je pravljični muzikal v režiji Roberta Stevensona, z glasbo bratov Sherman in z Julie Andrews ter Dickom Van Dykom v glavnih vlogah. Temelji na otroških zgodbah o Mary Poppins avstralsko-angleške pisateljice P. L. Travers, ki se je filmu, mimogrede, odrekla, ker naj bi bil slab. A film o čarobni in samosvoji londonski varuški je potolkel vse rekorde. Ob trinajstih nominacijah je dobil pet oskarjev, vključno z oskarjem za glavno žensko vlogo (Julie Andrews). Zaslužili so 20-krat več, kot so v film vložili.

Oliver! (1968)

Oliver!, britanski muzikal, ki ga je režiral Carol Reed (Tretji človek), je priredba muzikala Lionela Barta z istim naslovom, ki so ga leta 1960 dali na ogled v Londonu na West Endu, na Broadwayu pa dve leti kasneje. Obe deli temeljita na romanu Charlesa Dickensa Oliver Twist. Zgodba se torej dogaja v Londonu 19. stoletja in spremlja revnega fanta – igra ga Mark Lester – ki se preživlja na ulicah. Film je, podobno kot muzikal, požel velik uspeh. Prejel je pet oskarjev (ob 11 nominacijah), med drugim za najboljši film in najboljšo režijo.