Kostanjevica gori!
Nekako tak glas je šel te dni mej kranjskimi liberalci in prav so imeli — kostanjeviški liberalizem gori s polnim plamenom in včeraj so mu liberalci sami zvonili s kravjimi zvonci. Tudi »Narod« je že pred dnevi zastokal v polni zavesti položaja. Milo je zaječal o skrajni predrznosti katoliško narodne stranke, ki si upa sklicati shod v liberalno Kostanjevico, v okraj, ki je, kakor je »Narod« zatrdil, »po večini liberalen.« Krek in Šusteršič sta pripravljena, da bodeta morala bežati, klical je »Narod« preko držav. pravdništva. Danes, po včerajšnjem shodu »Katol. polit. društva za krški in kostanjeviški okraj« v Kostanjevici moramo torej pred vsem konstatirati, da pred liberalci ni nihče bežal, da pa je samo pomirljivemu posredovanju naših somišljenikov pripisati, da liberalci niso bežali. (…)
Slovenec, 20. oktobra 1902
Razgnan shod.
Kostanjevica 20. oktobra. Za v Kostanjevico, to neomahljivo trdnjavo napredne misli, so včeraj klerikalci sklicali shod. Že to dejstvo je obudilo v vseh krogih prebivalstva največjo nevoljo, ker je gotovo predrzno izzivanje, da se upa klerikalna stranka v naprednem kraju prirediti shod. Nevoljo je pa še povečala okolnost, da so klerikalci provocirali naprednjake, da se je s prižnice bobnalo na shod in da sta bila dr. Šusteršič in dr. Krek naznanjena kot govornika. (…)
Naših se je zbralo do 400, mej tem ko je bilo klerikalcev le kacih 50, duhovnikov pa čez 20 glav. Da se je dr. Šusteršič ponesrečil, ni nihče vedel. Ko se je dekan Schweiger prikazal na odru, je iz več ko 300 grl zadonelo: »Živio dr. Tavčar – pereat Žlindra« in ljudje so začeli žvižgati, zvoniti s kravjimi zvonci, bobnati na boben in razgrajati tako, da je bilo vsako zborovanje nemogoče. (…) Da je bil Šusteršič navzočen na dvorišču, bi se mu bilo jako slabo godilo. (…) Klerikalci so imeli potem zaupen shod po § 2, katerega se je udeležilo kakih 40 oseb, z malimi izjemami sami duhovniki.
Slovenski narod, 20. oktobra 1902
Kotiček za liberalce.
Bomba v Kostanjevico je liberalce popolnoma zmedla. To je tudi nasledek pijanosti, katero so prinesli na shod liberalni razgrajači. Kaj vse pijanost stori, se vidi iz včerajšnjega »Narodovega« poročila. »Narod« je dopis o kostanjeviškem shodu razkosal v brzojavke, v katerih poroča, da jo bilo na shodu do »400 liberalcev, klerikalcev le kacih 50, duhovnikov pa čez 20.« Očividno so bili torej liberalci tako napiti, da so svoje čete v številu 30 mož videli okolu sebe nad 13 krat (!) večje, nasprotnikov pa že sploh več razločiti niso mogli. »Narod« na to pravi, da so iz tristo grl gromeli klici proti »klerikalcem«. Kako jo bilo neki to, da je 400 liberalcev imelo samo 300 grl? (…) Naj se kostanjeviški liberalci še tako napenjajo – iz Kostanjevice ni nihče bežal, kakor je »Narod« govoril. Naš shod v Kostanjevici se je vršil in še bomo prišli tja izpraševat liberalcem vest. Takrat pa bodo morali biti še ponižnejši. Z »Narodovimi« lažnjivimi poročili se požar liberalizma v Kostanjevici ne bo pogasil.
Slovenec, 21. oktobra 1902
»Ponesrečeni klerikalni shod v Kostanjevici«.
Tako vpije »Narod« in liberalci se postavljajo na glavo, da so v kraju, kjer imajo večino, mogli sploh priti do – razgrajanja. To pač kaže, da se zavedajo, kako strahovito peša tudi kostanjeviški liberalizem. (…)
Liberalna neumnost je zmožna pisati, da smo naznanjeni tabor za Dolenjsko priredili v Kostanjevici, da so nam ga pa liberalci razgnali. Nihče izmed nas še mislil ni, ta shod smatrati za tabor za Dolenjsko; prirejen je bil zato, da razkrinkamo postopanje kostanjeviških liberalcev tik pred njihovim nosom. (…)
Zato je morala nastopiti pijana liberalna banda! Globočnik je moral globoko poseči vmes, da je vse zmeril. Tu se je stranka »konjskih fig« pokazala s »kravjimi zvonci«, a pokazala je tudi, da njeni ljudje nimajo poguma, da bi si upali prenesti resnico in se zagovarjati. Naši in vsi treznejši možje, katerih je bilo več kot desetkrat toliko, se s pijano tolpo niso hoteli pretepati, ker pretep bi bil tu le voda na liberalen mlin. (…)
Slovenec, 22. oktobra 1902
Klerikalna blamaža v Kostanjevici.
Klerikalci kar ne morejo preboleti, da v Kostanjevici sploh zborovati niso mogli in »Slovenec« laže kar se da in kolikor se da, da bi to blamažo prikril. V tem hrepenenju, zatajiti resnico, mu uidejo tudi največje budalosti , kakor je bila ona, da je 300 klerikalnih kmetov pustilo 30 liberalcem, da so shod preprečili. Povdarjati moramo pri tem, da so liberalci zasedli celo dvorišče, klerikalci pa so se skrivali v kotičke in gledali v tla. (…) Čepeli so v farovžu in strahoma gledali na dvorišče. »Možem« so se hlačice tresle. (…)
Slovenski narod, 23. oktobra 1902
Vir: Digitalna knjižnica Slovenije – dLib.si