Preden je sprožil drugo svetovno vojno, se je Adolf Hitler med drugim ukvarjal z načrtovanjem počitniškega letovišča na obali severnonemškega otoka Rügen. Nacisti so letovišče, ki bi naj sprejelo več kot 20 tisoč gostov, imenovali Prora. Gromozanski počitniški kompleks je bil zasnovan z idejo, da bo delavcem, ki dneve in noči garajo v tovarnah, nudil dopustniško nastanitev. Seveda so nacisti goste v kompleksu nameravali tudi izobraževati o nacistični ideologiji.

Do začetka druge svetovne vojne je devet tisoč delavcev vzdolž peščene obale gradilo nekaj več kot štiri kilometre dolg kompleks. Gradnjo je nadzorovala propagandna institucija KdF (Kraft durch Freude – »moč skozi veselje«), ki se je med drugim zavzemala za vzpostavitev sistema množičnega turizma. KdF je tudi skušala razviti širšim množicam dostopen avtomobil, »KdF-Wagen«, ki je kasneje postal Volkswagnov Hrošč.

Zaradi pričetka vojne je gradnja letovišča obstala. Nedokončan objekt je začel propadati, še preden je imel možnost služiti svojemu namenu. Po vojni je objekt v strogi tajnosti uporabljala vzhodnonemška vojska.

Se bo usoda kompleksa ponovila še enkrat?

V desetletjih, ki so sledila vojni, je Prora propadala. Vse do leta 2013, ko je kompleks odkupilo neko nemško nepremičninsko podjetje, ki si je za cilj zadalo iz propadajočega objekta narediti luksuzno letovišče za petične goste. Ko bodo obnovitvena dela povsem končana, predvidoma do leta 2022, bo del kompleksa deloval kot hotel, drug del pa bo stanovanjski. Za domovanje v Prori bo potrebno odšteti med 400 in 750 tisoč dolarji, odvisno od velikost in opremljenosti.

Zgodovinar Roger Moorhouse je za Bussines Insider dejal, da fotografije objektu ne delajo nikakršne usluge in da je megalomanski kompleks eno najbolj impresivnih gradbenih del. Kljub temu pa številni dvomijo, da bo od Berlina precej oddaljeno letovišče ob Baltskem morju zaradi svoje obremenjenosti z zgodovino kdaj zares zaživelo. Po mnenju dvomljivcev se utegne zgoditi, da bo Prora še drugič neslavno propadla.