Ministrica za zdravje Milojka Kolar Celarc pričakuje vrsto odgovorov o zdravljenju otrok v ljubljanskem UKC. Še vedno na primer niso dobili poročila analize ob smrti dojenčka leta 2015, ki so jo opravili v bolnišnici. Kaj se je dogajalo, naj bi sicer razjasnil zunanji nadzor zdravniške zbornice, ki ga je v teh dneh naročila ministrica. Še danes pa ji bodo morali v kliničnem centru razložiti ozadje odstopa vodje otroške kardiologije Sama Vesela in drugega burnega dogajanja v zadnjem času. »Direktno ne morem posegati, saj bi s tem kršila zakonodajo. Vodstva javnih zavodov imenuje in razrešuje svet zavoda,« je pristavila ministrica.
Dobri nameni se (še) niso prijeli
Vlada je včeraj sicer sprejela sklep o ustanovitvi centra za zdravljenje bolnikov s prirojenimi srčnimi napakami, ki velja za nekakšen obvod okrog sedanjih razprtij v največji bolnišnici. Spremembe prinaša tudi projekt Šilih, ki sledi lanski poravnavi s starši leta 1993 umrlega Gregorja Šiliha. Na epilog slabega izida zdravljenja so svojci v tem primeru čakali več kot dve desetletji, vmes pa je Slovenijo kaznovalo evropsko sodišče za človekove pravice. Poravnava je vlado zavezovala tudi k sprejemu ukrepov, ki bi preprečevali take dogodke v prihodnje, je spomnil pravosodni minister Goran Klemenčič.
Nedavno je bila za primere, ko je pacient med zdravljenjem umrl ali pa utrpel hude poškodbe, že uzakonjena prednostna obravnava na sodišču. V prihodnje bi povečali tudi odgovornost izvedencev, sodnike pa bi dodatno usposabljali za ocenjevanje dokazov z izvedenci. Za drugi del ukrepov bodo morali poskrbeti v zdravstvenem resorju. Na novo naj bi na primer določili zavarovalne vsote za odškodninsko odgovornost zdravnika, ki jih določa zdravniška zbornica in so danes pogosto prenizke glede na prisojene odškodnine.
Bolnišnice nameravajo strožje zavezati k poročanju o napakah pri zdravljenju in drugih dogodkih, iz katerih se je treba učiti. Za smrt dojenčka v UKC Ljubljana leta 2015 so na ministrstvu za zdravje na primer izvedeli šele iz letošnjih medijskih objav.
Gantar: Morda bi bilo treba komu v UKC Ljubljana dati odpoved
V kliničnem centru trdijo, da ministrstvu poročila o tem primeru še niso pošiljali, saj postopek vzročno-posledične analize še ni zaključen. Do zdaj znane ugotovitve, da bi lahko otrokovo smrt preprečili, naj bi bile tako le del nepotrjenih internih dokumentov. »Zbuja se vtis, da nekdo na vsak način želi prikazati delovanje službe za kardiologijo pediatrične klinike v slabi luči in tega ne bomo dopustili. UKC Ljubljana deluje transparentno in obravnava vsak sum neustreznega zdravljenja,« so zapisali včeraj.
Predsednik državnozborskega odbora za zdravstvo in podpredsednik DeSUS Tomaž Gantar meni, da je treba v dogajanje poseči odločneje in hitreje, kot je Kolar-Celarčeva. Člane sveta zavoda UKC Ljubljana, ki jih je imenovala vlada, je predlagalo prav ministrstvo za zdravje, je spomnil. »Navsezadnje je odgovornost tudi na predsedniku vlade Miru Cerarju, ki daje ministrici, ki dela slabo, neomajno podporo že predolgo.«
Za UKC Ljubljana Gantar meni, »da bi bilo morda treba komu dati odpoved«. »Tudi bolnišnica nima zavezanih rok. Če človek ne zmore timskega dela, zanj ne bi smelo biti mesta pri posebej zahtevnih zdravljenjih, pa če je še tak strokovnjak.« V času, ko je bil sam minister za zdravje, razmerja pri obravnavi prirojenih srčnih napak še niso bila tako jasna kot danes, je prepričan. V primeru aktualnih sumov napak pri zdravljenju otrok bi bilo treba staviti na odkrit odnos, predlaga Gantar. »Če je bila napaka narejena, se je treba s svojci usesti in doseči dogovor. Tudi v tem primeru bi bila pomembna zahteva sveta zavoda, da začnejo v bolnišnici stvari reševati,« je dejal.
