Tvegamo, da boste zdaj pomislili, da mislimo samo nase in da smo jezni, ker nam želijo onemogočiti »bajno« zaslužkarstvo pri zasebnikih. Vendar naj vas takoj spomnimo: spodaj podpisani smo mladi zdravniki, večinoma specializanti in mladi specialisti, ki v povprečju zaslužimo od 900 (zdravnik začetnik) do 1200–1400 evrov (specializant) neto. Pri zasebnikih večinoma ne delamo, predlagane omejitve pa bodo poleg bolnikov prizadele predvsem nas.

1. Novela zakona vodi v postopno ukinitev koncesij, saj je pogoj za njihovo podelitev ali podaljšanje nemožnost izvajanja istovrstnih zdravstvenih storitev v javnem zavodu. Ker zakon hkrati ne predvideva povečanih investicij in zaposlitev v javnem sistemu, ne razumemo, kje bodo v bodoče ljudje, ki plačujejo zdravstveno zavarovanje, sploh uveljavljali svoje pravice iz zavarovanja. Dejstvo namreč je, da ima pretežni delež zavarovanih oseb (skoraj 75 odstotkov) koncesionarja za vsaj enega izmed izbranih zdravnikov (družinski, zobozdravnik, pediater, ginekolog).

2. Zato je logičen sklep, da bo novela zakona podaljšala čakalne dobe. Vedeti morate, da bi mnogi zdravniki dodatno delo radi opravili v javnih zavodih, saj nam je vsem težko gledati naše čakajoče paciente, sploh če vemo, da bi našo obravnavo potrebovali prej, kot jo ponuja sistem. A dodatno delo ni odobreno, ker ga javni zavodi brez denarja zavarovalnice praviloma ne morejo plačati. Javne zdravstvene ustanove namreč opravijo le toliko ambulant, posegov in podobnega, kolikor jih plača zdravstvena zavarovalnica (ZZZS). Novela zakona pa v ničemer ne predvideva povišanja sredstev javnim zavodom ali dodatne zaposlitve zdravnikov. V trenutnih razmerah zasebne ambulante (koncesijske in samoplačniške) po našem mnenju pomembno skrajšujejo čakalne dobe, njihovo delo je nujno dopolnilo delu javnih zavodov in bolniki so odvisni od obeh.

3. Novela tudi diskriminira mlade specialiste, ki se jim odvzema pravica do tega, da so nosilci zdravstvene dejavnosti. Torej mladi specialist ne bo mogel samostojno prevzeti ambulante ali koncesije. Takšna poteza je škodljiva predvsem za paciente iz manjših krajev, kjer je mladi specialist pogosto edini zdravnik na nekem območju v zdravstvenem domu. Po uveljavitvi novega zakona te dejavnosti ta zdravnik ne bo imel več proste izbire o načinu zaposlitve.

4. Še naprej bomo izgubljali dragocene mentorje. Dobri in uveljavljeni zdravniki ob dodatnih omejitvah njihovega dela v obstoječih razmerah ne bodo več vztrajali. Bojimo se, da bomo ostali brez učiteljev, strokovnjakov, ki jih nujno potrebujemo, da na nas prenesejo svoje izkušnje in znanje. Mentorjev je že sedaj premalo, tako da se ob nemogočih urnikih občasno soočamo tudi s pomanjkljivim nadzorom. Res je, da smo bili priča nekaj aferam, v katerih nastopajo zdravniki, ki dobijo plačilo za delo v javni ustanovi, čeprav ga ne opravijo, saj v istem času delajo pri zasebnikih. To jim uspe tudi tako, da svoje delo preložijo na nas specializante. A tu odgovorno trdimo, da gre za izjeme, ki jih je treba ustrezno sankcionirati, ne pa spreminjati celotnega sistema, in to celo na slabše.

Menimo torej, da rešitev slovenskega zdravstvenega sistema ni v omejitvah dela zdravnikov, ne da bi se jih prej za delo v javnih zavodih ustrezno plačalo in jim omogočilo ustrezne pogoje dela (tudi ustrezen počitek, da bo njihovo delo varno zanje in za njihove paciente), pa tudi obseg (dovolj ambulant in osebja, da bodo pacienti prišli do potrebne obravnave). V nasprotnem primeru dejansko mečemo stran vse, kar so v zadnjih letih zgradili in investirali koncesionarji. Mečemo stran njihove ultrazvoke, laboratorije, CT, da ne naštevam vsega. V državah, ki jih imamo pogosto za zgled (na primer Kanada, Danska, Nizozemska, Švedska), imajo koncesionarje in z njimi nimajo nobenih težav.

Ne razumemo niti, zakaj se tako enostransko omejuje delo zdravnikom. Bomo na drugi strani tudi učiteljem prepovedali, da popoldan služijo še z inštrukcijami ali predavajo v zasebnih šolah? Bomo profesorjem na fakultetah prepovedali, da zasebno svetujejo podjetjem in politiki? Bomo igralcem, zaposlenim v državnih gledališčih, prepovedali, da nastopajo na zasebnih televizijah in v filmih? Bomo učiteljem glasbe prepovedali koncertirati ob večerih?

Z novelo zakona o zdravstveni dejavnosti gremo v čisto spolitizirano javno zdravstvo, v katerem ne bo nobene zdrave konkurence. Zakon je zasnovan na konceptih, ki so v nasprotju s trendi sodobnega zdravstva. Sodobno zdravstvo stremi k decentralizaciji in s tem večji dostopnosti, krepitvi primarnega nivoja, racionalizaciji porabe sredstev in pravici vseh državljanov do enake oskrbe. Mi pa gremo nazaj v skorumpiran javni sistem, kjer se denar izteka v jame brez dna, kjer nihče ne odgovarja za svoje napake, davkoplačevalci pa krijejo vse izgube – z denarjem in svojim zdravjem.

Monika Turk je zdravnica in članica skupine Mladi zdravniki Slovenije, v imenu katere je članek tudi napisala.