Ko je že bilo videti, da bo katalonska osamosvojitvena jara kača začela dobivati vsaj obrise epiloga, so iz Barcelone prišle informacije, da težko pričakovanega govora katalonskega predsednika Carlesa Puigdemonta ne bo.
Najprej je bil njegov govor, po katerem naj bi bilo jasno, ali bo Katalonija razglasila neodvisnost, kar bi sprožilo ostre protiukrepe Madrida, ali pa bo šla na nove volitve, kar bi morda ustavilo uveljavljanje 155. člena ustave, dvakrat preložen. Potem so ga odpovedali. Oziroma so namignili, da bo po popoldanskem zasedanju parlamenta morda le spregovoril Kataloncem, zasedanje pa se je potem zavleklo v noč.
Odloči naj parlament
Več kot očitno je znotraj odcepitvene vladajoče koalicije prišlo do resnega razkola. V igri živcev med Madridom in Barcelono je predsednik Puigdemont ohranjal hladno kri in je hotel še nekaj časa oblasti v Madridu provocirati, med drugim tudi s pristankom na nove volitve v Kataloniji. Opozicijska socialistična stranka je bila namreč v Madridu pripravljena upreti se vladajoči Ljudski stranki in ustaviti izvajanje 155. člena ustave ter suspendiranje avtonomije, če Katalonci odidejo na volišča in morda izvolijo Madridu bolj naklonjen parlament in vlado.
Toda znotraj vladajoče katalonske koalicije JxSi so vse bolj rasli pritiski na Puigdemonta, da nemudoma razglasi samostojnost. Včeraj je predsednik spet našel salomonsko rešitev, in ker iz Madrida ni dobil zagotovila, da bodo ob razpisu novih regionalnih volitev ustavili izvajanje 155. člena, o čemer bi morali danes glasovati v španskem senatu, je odločitev o razglasitvi samostojnosti oziroma volitev prepustil parlamentu. Pred njim se je zbralo nekaj tisoč mladih, ki so mirno protestirali in od političnih veljakov zahtevali, da potrdijo izid referenduma in nadaljujejo osamosvojitvene ukrepe. Večjega zbiranja Kataloncev pa ni bilo. V Barceloni je dan potekal mirno.
Poskus razbitja španskega bloka
Katalonski parlament je začel zasedanje pozno popoldne. Razprava je bila namenjena tudi iskanju ustreznih odgovorov na madridske grožnje o odvzemu avtonomije. Opozicija je zahtevala, naj Puigdemont razpiše volitve, poslanci iz odcepitvenega bloka pa so zahtevali spoštovanje referendumskega izida. Razprava se je vlekla dolgo v noč in poslanci bodo po nekaterih informacijah končno odločitev sprejeli na današnjem nadaljevanju zasedanja.
Španski premier Mariano Rajoy je znova poudaril, da lahko zgolj odpoved samostojnosti ustavi implementacijo 155. člena ustave. Očitno je zaslutil, da bi Katalonci radi vse skupaj razvodeneli z regionalnimi volitvami in hkrati razrahljali enotnost med strankami, ki sedijo v španskem parlamentu. To je očitno na primeru novih regionalnih volitev, ki jih španski socialisti v nasprotju z Ljudsko stranko vidijo kot možnost, da se v državi izognejo najbolj črnemu scenariju. Ob zaključku redakcije je zasedanje katalonskega parlamenta še trajalo in ni bilo povsem jasno, kakšno sporočilo bo romalo iz Barcelone v španski senat.
Ta naj bi danes na osnovi predloga 25-članske skupine potrdil (ali preložil) izvajanje 155. člena ustave in morda sprejel nekakšen program izvajanja ukrepov. Ne bo namreč vseeno, ali bodo posegi postopni ali takojšnji, katera področja avtonomije bodo najprej na udaru, kako priviti Katalonce, da spoštujejo ukaze Madrida, kakšno vlogo dati španski policiji ob obstoječi katalonski, kaj z mediji… Madrid bo, čeprav je iz Bruslja dobil zeleno luč za ohranjanje enovitosti države, moral z enim očesom gledati tudi proti EU, v kateri nasilja vendarle niso pripravljeni tolerirati. Vsaj na daljši rok ne.
