William Lombardy, velemojster in oče Bill

William James Joseph Lombardy se je rodil v italijansko-poljski delavski družini v newyorškem Bronxu. Šaha se je naučil pri devetih letih in bil kmalu nepremagljiv v mestnih parkih. Že kot otrok je bil sijajen strateg, pri štirinajstih pa je postal mojster. Ko je leta 1956 minimalno izgubil dvoboj s Sammyjem Reshewskim, je bilo jasno, da je pred njim uspešna kariera. Že leto zatem je to potrdil: v Torontu je s samimi zmagami osvojil mladinsko svetovno prvenstvo. Leta 1960 je postal velemojster, istega leta pa je z odmevno zmago nad Borisom Spaskim popeljal ekipo Združenih držav Amerike do zmage na svetovnem prvenstvu do 26 let, in to v – Petrogradu!

Prelomni dogodek v njegovi karieri je bilo srečanje z enajstletnim Bobbyjem Fischerjem leta 1954. Takrat je začutil, da mora temu geniju pomagati po vseh svojih močeh. Tako je vso kariero ostal v Bobbyjevi senci, sredi 60. let pa se je odločil za poklic katoliškega duhovnika. Še vedno je občasno – uspešno – igral na turnirjih. Za ZDA je nastopil na sedmih olimpijadah in osvojil kar štiri medalje, v Hajfi leta 1976 zlato. Vse do konca 70 let je bil med prvimi stotimi igralci sveta.

Leta 1972 je očeta Billa, kot so mu rekli, presenetilo Fischerjevo vabilo na dvoboj stoletja v Reykjavik; izzivalec Spaskega se je razšel s sekundantom Larryjem Evansom in se spomnil svojega mentorja iz mladih dni. Lombardy se je rad odzval. Njegov prispevek k Bobbyjevemu uspehu se skriva v analizi prekinjenih partij (kar 14 jih je bilo), kjer tako rekoč ni bilo napak.

Očeta Billa je sčasoma minilo navdušenje nad duhovniškim poklicem, pustil ga je in se poročil, leta 1984 pa se mu je rodil sin. Vse več časa je posvečal poučevanju šaha, napisal pa je tudi šest knjig. Pred dvema letoma je izvedel, da dolguje več mesečnih najemnin in je moral zapustiti stanovanje. Še nekaj mesecev pred smrtjo je bil brezdomec v New Yorku.