Bliža se mesec november oziroma movember, ko bodo moški – med drugim s puščanjem brkov – opozarjali na raka prostate in druge bolezni, ki pretežno prizadenejo moško populacijo. V Sloveniji raka prostate odkrijejo pri okoli 1300 bolnikih na leto, več kot 350 jih umre, čeprav bi se dalo mnogim smrtim izogniti, je poudaril predsednik Društva uroloških bolnikov Slovenije Franc Hočevar.
Opozoril je, da bolniki urologa ne obiščejo, dokler nimajo resnih težav, saj to še vedno velja za intimno področje, ki vpliva na samozavest in ki ga moški ne želijo izpostavljati. »Diagnostičnih in drugih postopkov za odkrivanje tega raka je kljub šibkim kapacitetam dovolj, da se lahko moški taki mučni smrti izognejo,« je prepričan Hočevar. Vsem moškim med 50. in 60. letom zato svetuje, naj se odločijo za preventivni pregled.
Čakalne vrste in zastarela oprema
Prvi cilj Društva uroloških bolnikov ostaja skrajševanje čakalnih vrst. »Čeprav je črta na grafikonu, ki kaže na čakalne dobe v posameznih obdobjih, cikcakasta, je končno dejstvo tako, da kaže na povečanje števila čakajočih. To sicer ne velja za obravnavo raka prostate, toliko bolj pa velja za povečanje števila čakajočih bolnikov s hiperplazijo prostate, s katetrom ali brez njega,« je povedal Hočevar.
Predstojnik oddelka za urologijo ljubljanske kirurške klinike Tomaž Smrkolj je potrdil, da se urološki bolniki z benignimi obolenji še vedno soočajo z nedopustno dolgimi čakalnimi vrstami, čakalne vrste za bolnike z malignimi obolenji pa se vendarle vidno skrajšujejo. K temu je prispeval tudi enkratni dodatni program za skrajševanje čakalnih vrst pri bolniki z rakom sečil, ki so ga v UKC Ljubljana začeli v minulem letu. Uspeh programa je Smrkolj ponazoril s številkami: konec oktobra lani je število čakajočih bolnikov z rakom prostate, rakom mehurja in rakom ledvic znašalo 221, prejšnji teden pa jih je bilo že skoraj polovico manj. »Žal se bojim, da bomo program morali nadaljevati tudi v letu 2018. Če ga bomo nehali izvajati, bomo čez eno leto spet tam, kjer smo bili leta 2016,« je opozoril.
Predsednik Združenja urologov Slovenije Dejan Bratuš je ob tem dodal, da bi morali dodatni programi, ki pomagajo pri skrajševanju čakalnih dob, preiti v vsakoletne, stalne programe. Opozoril je tudi na pomanjkanje urologov ter iztrošeno in zastarelo medicinsko opremo. S kirurškim robotom, ki omogoča minimalno invazivne operacije, trenutno razpolaga le celjska bolnišnica. Robotski sistem si po besedah Smrkolja prizadevajo pridobiti tudi na oddelku za urologijo ljubljanske kirurške klinike. Postopki potekajo, kdaj bodo z robotom opravili prvo operacijo, pa še ne more napovedati.
