Katalonska osamosvojitvena saga postaja enačba s čedalje več neznankami. Obe strani, španska in katalonska, navzven kažeta pripravljenost, da nadaljujeta po poti brez vrnitve, ne glede na posledice, toda danes in jutri se lahko še marsikaj zgodi. Bo pa verjetno kmalu veliko bolj jasno, ali se bo Katalonija čez čas na grafu, ki ga objavljamo, uvrstila na levo (rdečo) stran razpredelnice, kjer so države, v katerih referendum ni pripeljal do samostojnosti, ali na desno, med zelene, tiste, ki so samostojnost dosegle.
Danes naj bi katalonski parlament odločal o razglasitvi neodvisnosti na podlagi izida referenduma, izpeljanega 1. oktobra. Toda glede na informacije znotraj osamosvojitvene koalicije enotnosti med strankami ni, zato kot eno izmed možnosti omenjajo razpis novih regionalnih volitev. Po njih bi bilo bolj jasno, ali ima odcepitveni blok še takšno podporo kot pred nekaj meseci, hkrati pa bi nekoliko zmanjšale pritisk Madrida, ki kot enega izmed ukrepov spametovanja Katalonije predvideva prav razpis regionalnih volitev, vendar šele čez nekaj mesecev. Lahko pa poslanci v Barceloni sprejmejo predlog kakšne nove rešitve, ki bi bila bolj spravljiva in sprejemljiva za Madrid, s čimer bi si katalonsko vodstvo kupilo še nekaj časa.
Začeli naj bi »mehko«
Glavno novico iz Madrida pričakujejo v petek. Delo naj bi končala 25-članska senatna komisija in senatu v potrditev poslala predlog ukrepov, s katerimi bi drastično omejili katalonsko avtonomijo. Določili naj bi tudi časovnico uveljavljanja posameznih ukrepov na podlagi 155. člena ustave, ki doslej še nikoli ni bil uporabljen. Zato gre za zelo zapleteno operacijo, izid katere je negotov in marsikomu nejasen. Opazovalci menijo, da bodo začeli z »mehkejšimi« prijemi, kot je prevzem financ in upravnih nalog, medtem ko bi prevzem policije in aretacije »upornih«, ki bi povzročili največ odpora, pustili za poznejši čas.
Premier Mariano Rajoy je še včeraj zatrjeval, da so načrtovani ukrepi edini mogoč odgovor na trmasto vztrajanje katalonske vlade Carlesa Puigdemonta pri neodvisnosti, kajti separatisti ne kažejo nobene pripravljenosti za dialog, razen za takšnega, ki bi se ukvarjal zgolj z načinom in časom odcepitve. Toda hkrati je dejal, da njegova vlada išče načine, da bi omilili morebitne resne ekonomske posledice politične krize. Menda je že več kot tisoč podjetij zapustilo Katalonijo, ker ne vedo, ali jih bo španska vlada lahko zaščitila in kako. To pa bi lahko močno prizadelo tudi špansko gospodarstvo, v katerem je katalonsko udeleženo z več kot petinskim deležem. Po nekaterih informacijah naj bi Madrid »pomagal« katalonskim parlamentarcem pri današnjem odločanju tudi tako, da bodo sklepe senatne komisije o ukrepih proti Kataloniji, ki jih bodo uradno predstavili in potrdili v petek v španskem senatu v Madridu, v regionalni parlament poslali že danes, uro pred začetkom popoldanskega zasedanja. Da se ne bi potem sprenevedali, da niso vedeli, kaj jih čaka. Del Kataloncev pa že sporoča Madridu, da ne bodo križem rok gledali, kako jim centralna oblast »krade« avtonomijo. V družbenih omrežjih se že dogovarjajo o novih mirnih akcijah in protestih, ki naj bi onemogočili suspenz avtonomije.
