Ugledna poznavalka srednjeveških spisov in knjižnega slikarstva ter avtorica številnih monografij in razstav z umetnostnozgodovinsko tematiko ddr. Nataša Golob je ustvarila unikatno knjižno mojstrovino, monografijo S črnilom in zlatom. V njej je poskrbela za prvo celostno predstavitev knjižnega slikarstva v rokopisih in prvotiskih od leta 850 do leta 1550, »torej v obdobju med Brižinskimi spomeniki in prvo slovensko knjigo, ko so dela nastajala še v rokopisih, pogosto na pergamentu, pozneje tudi na papirju in šele pozneje v tisku«, je na včerajšnji predstavitvi poudaril urednik Tine Logar.
Izsledki treh desetletij
Avtorica, ki se v srednjeveško knjižno slikarstvo poglablja zadnjih trideset let, je izčrpno opisala 130 spomenikov, »še vedno pa gre za izbor, za katerega je značilna kakovost, ki presega regionalne danosti, ker sega v vrhove tako samostanskega, grajskega, meščanskega kot aristokratskega življenja«. Povedala je še, da se je v naših knjižnicah in arhivih žal ohranilo manj kot 200 rokopisov in le kakšnih 3000 fragmentov, vsaj trikrat toliko gradiva pa hranijo ustanove v tujini, ki jih je ravno tako obredla in »posredno« vključila v monografijo. V njej so tudi grafični listi, detajli iz tiskov in druge knjigoveške zanimivosti ter 130 fotografij.
Uvodoma v Razgledih avtorica obsežno razgrne obravnavano problematiko, sledijo poglavja o rokopisih iz samostanskih knjižnic, rokopisih za posvetno in cerkveno rabo, skupnosti rokopisov in knjig v času Žičke kartuzije, knjižnem slikarstvu v italijanskih slogih ter poglavje o vplivu na slikarstvo iz francoskih in staronizozemskih ateljejev. Najstarejši med rokopisnimi spomeniki v monografiji so Fragmenti Ermenrichovega epistolarija s konca 9. stoletja, kronološko najmlajše pa renesančne iniciale (umetniško oblikovane začetne črke) iz prve polovice 16. stoletja.
Nova dognanja in zanimivosti
Avtorica je prejšnjim dognanjem dodala tudi nova, recimo med novimi ikonografskimi poudarki najdemo v Brevirju škofa Žige Lamberga (iz leta 1481 ali pozneje) Marijino kronanje, ki ni naslikano v skladu s takratno tradicijo: kaže nam hrbet, naslikana pa je s sivimi lasmi (siva barva je bila dodana pozneje), kar simbolizira modrost. Drugače pa v monografiji mrgoli zanimivosti, izvemo lahko na primer, kako so stari mojstri pripravljali pergamentne pole, se ubadali s pripravo črnila in barvami – oboževali so zlato – ter kako so oblikovali strani.
Poleg nabožne vsebine so v knjigi dodana dela upravno-pravnega značaja (statuti, bratovščinske knjige, grbi) in iluminirane listine, ki so doslej manjkali v pregledih knjižnega slikarstva, čeprav gre po mnenju avtorice za slikarstvo najvišje kakovosti. Res so ohranjeni samo v pergamentni foliji, toda nikakor ne zaostajajo za estetiko takratnega slikarstva v Evropi. Predgovor k monografiji je spisal dr. France M. Dolinar, vodja Nadškofijskega arhiva Ljubljana. Za bibliofilski izvod bo treba odšteti 1900 evrov (v prednaročilu 1390 evrov).
