Znanilci pozitivnih sentimentov sezone so med drugim poročila največjih bank na Wall Streetu, katerih poslovni izidi so bili nad pričakovanji na trgu. V minulih dobrih dveh tednih so svoje poslovne izide za tretje četrtletje izdale največje banke na Wall Streetu, in sicer JP Morgan, Wells Fargo, Goldman Sachs in Morgan Stanley.
Poslovni izidi omenjenih bank za tretje četrtletje so skozi prizmo dobičkonosnosti na posamično delnico sledeči: JP Morgan, največja banka na Wall Streetu po višini sredstev, tržni kapitalizaciji in depozitih, je objavila dobiček na delnico v višini 1,76 dolarja, kar je višje od 1,65 dolarja na delnico, kolikor so predvideli analitiki. Goldman Sachs, ki je imel 2,04 milijarde dolarjev dobička, je dosegel 5,02 dolarja dobička na delnico, kar je za kar 85 centov dolarja ali skoraj 17 odstotkov nad pričakovanji. Morgan Stanley pa je objavil 93 centov dolarja dobička na delnico v primerjavi s pričakovanimi 81 centi dolarja dobička na delnico. Wells Fargo je edina od največjih bank, ki je »le« izenačila pričakovanja analitikov pri 1,04 dolarja dobička na delnico.
Omenjeni boljši rezultati od pričakovanj največjih bank na Wall Streetu so pomembni, saj znižujejo raven negotovosti na finančnih trgih. Rezultati največjih bank so lahko dober kazalnik, kaj sledi na trgu. Spomnimo se objave poslovnih izidov največjih bank na Wall Streetu v prvem četrtletju 2009, ki so takrat oznanile spremembo v tečaju borznega indeksa SP500. Ta je od takrat več kot nadoknadil vrednosti pred krizo. Tako so tudi zdaj delnice vseh omenjenih bank pridobile vrednost od svojih objav četrtletnih poročil. JP Morgan in Wells Fargo sta v malo manj kot dveh tednih pridobila 5,84 odstotka in 3,77 odstotka, Goldman Sachs in Morgan Stanley pa sta v dobrem tednu pridobila 3,55 odstotka in 3,81 odstotka vrednosti.
Poleg pozitivnih poslovnih izidov bank najverjetneje na tržne cene bank v tem tednu vplivajo tudi pričakovanja, da bo ameriška centralna banka FED dvignila obrestne mere. Trg namreč z visoko verjetnostjo pričakuje, da bo FED dvignil ključno obrestno mero na svojem zasedanju komisije za odprte trge FOMC, ki bo potekalo v sredini decembra. Nova obrestna mera naj bi po letošnjih projekcijah FED in posledično pričakovanjih trga na koncu leta znašala nekje v razponu med 1,25 odstotka in 1,6 odstotka. To je pomembno zato, ker se je do zdaj empirično pokazalo, da so banke dobičkonosnejše v okolju, v katerem vladajo višje osnove obrestne mere, saj se na račun nižje dostopnosti do denarja na trgu posledično povečajo tržne marže posojil, ki jih banke lahko zaračunajo.