Če upoštevamo, da v vseh slovenskih bolnišnicah, javnih domovih za starejše, šolah in vrtcih pripravijo po tri obroke hrane na dan, lahko zaokrožimo, da vsak dan med tednom pripravijo več kot milijon obrokov. Pri tako velikih količinah so velike tudi številke, povezane z zavrženo hrano. V društvu Ekologi brez meja so se zato odločili, da v okviru projekta Ne meč’mo hrane stran raziščejo stanje in možnosti za zmanjšanje količine zavržene hrane v javnem sektorju.
Javne ustanove so izbrali zato, ker menijo, da bi bile lahko zgled drugim organizacijam, če bi se spoprijele s problemom zavržene hrane. »Če zmanjšamo ostanke samo za deset gramov na obrok, to pomeni enajst ton manj bioloških odpadkov na dan,« so preračunali in se podali na delo. Najprej so nagovorili bolnišnice, naj z odpravo ključnih točk dosežejo nižje stroške poslovanja in manj zavrženih surovin. Navdušenje ni bilo prav veliko, nato pa so jim v Splošni bolnišnici Novo mesto na povprečen poletni dan odprli vrata v kuhinjo.
Obrok za bolnika na pregledu
S pomočjo metodologije iz tujine so Ekologi brez meja na terenu stehtali vso hrano, ki so jo pripravili v kuhinji novomeške bolnišnice, in vso hrano, ki se je z oddelkov vrnila nazaj v kuhinjo. »Pri vseh treh obrokih smo stehtali skorajda vsak krožnik,« je uvodoma povedala Urša Zgojznik, predsednica okoljskega društva Ekologi brez meja, ki je te dni javno predstavilo, kaj se je na dan raziskave zgodilo s 790 pripravljenimi obroki. Kot pozitivno se je izkazalo, da so bolniki pojedli 60 odstotkov hrane in da je devet odstotkov hrane, ki je kot presežek niso postregli, romalo v restavracijo, kjer kuhajo za zaposlene. Nekaj je bilo odpadkov, ki so nastali pri pripravi, najbolj pa je ekologe zanimal preostanek.
»Kar 17 odstotkov so znašali ostanki s krožnikov, 37 obrokov na krožnikih pa je ostalo popolnoma nedotaknjenih,« je povzela Zgojznikova. Preračunano na celo leto to pomeni skoraj 700 vozičkov nedotaknjene hrane oziroma 13.500 nedotaknjenih obrokov, zato je tako raziskovalce kot vodstvo zanimalo predvsem, zakaj in kako to število zmanjšati. Pregledali so oddelke, se pogovorili z bolniki in skušali priti do pojasnil. Kot je razkrila Zgojznikova, so le malokrat bolniki odklonili hrano, večkrat so obroki ostali nedotaknjeni zaradi organizacijskega primanjkljaja. »Ni bilo sporočeno, da je bolnik odšel na pregled ali domov, čeprav so informacijski sistemi povsod in osebje večkrat na dan preverja, kaj se dogaja na oddelkih. Temu bi se lahko izognili.«
Določen del zavržene hrane so pripisali neznanim razlogom, veliko pa je je končalo v smeteh zato, ker ni bila po okusu bolnikov oziroma ker nekateri hrano dobijo od zunaj in iz avtomatov.
S hrano v nič tudi evri
Končna količina zavržene hrane (brez tekočin) je bila ob koncu dneva 308 kilogramov in ko so to številko Ekologi brez meja postavili v letni okvir, so prišli do 111 ton hrane. »Približno tolikšen je volumen letala boeing,« so ponazorili in spomnili, da je v bolnišnici v poletnih dneh manj bolnikov. Da je številka res realna, jim je potrdila še primerjava s količino bioloških odpadkov, ki so jo lani predali podjetju za prevzem tovrstnih odpadkov.
Ekologi brez meja so skušali tudi finančno oceniti vrednost zavržene hrane, pri čemer so pogledali široko. »Upoštevati je treba vse – nabavno vrednost, elektriko, vodo, vloženo delo in čas ter stroške odvoza odpadkov.« S pomočjo tujih vzorov so izdelali svojo oceno in prišli do sklepa, da zavržena hrana v novomeški bolnišnici pomeni letni strošek 273.060 evrov (2,46 evra na kilogram). Od tega izgubijo okoli 57.000 evrov (brez upoštevanih stroškov dela) z zavrženjem užitne hrane, ki ostane nedotaknjena.
Za štiri slone hrane
Po pogovorih v bolnišnici so se kot problem pokazale tudi prevelike porcije, medtem ko so v drugi sodelujoči javni ustanovi pokazali, kako se je temu mogoče izogniti. V prvo tovrstno slovensko raziskavo se je na lastno pobudo vključil še mariborski Dom starejših občanov Tezno, ki ima 232 oskrbovancev in zaposlenih. V celem tednu merjenja in tehtanja v njihovi kuhinji so Ekologi brez meja ugotovili, da več hrane postane odpadek, če jo delijo na pladnjih po tako imenovanem tabletnem sistemu. Bolj učinkovito je, če razdeljujejo hrano neposredno iz postrežnih posod in sproti prilagajajo porcije.
Po izračunih ekologov so pri njih stanovalci zaužili kar 83 odstotkov pripravljene hrane, a se je vseeno v enem tednu nabralo okoli 446 kilogramov zavržene hrane. To pomeni 22 ton na leto, kolikor skupaj tehtajo štirje odrasli afriški sloni.
