Skoraj deset let po prvem roku Slovenija še vedno nima izdelanih načrtov varstva pred hrupom v Ljubljani in Mariboru ter ob večini pomembnih cestnih in železniških povezav. Še tisti programi protihrupnih ukrepov, ki jih imamo, so zastareli in jih niti dobro leto dni po prvem opominu evropske komisije nihče ni posodobil, so nedavno znova ugotovili evropski birokrati in Sloveniji poslali še zadnji opomin pred morebitno večmilijonsko tožbo.
Ministrstvo dela v nasprotju s sklepom vlade
Država ima za odgovor na voljo dva meseca, na ministrstvu za okolje in prostor pa se dalje sprenevedajo, da »Slovenija aktivno sledi zastavljenemu časovnemu načrtu, da bi svoje obveznosti čim prej izpolnila in odpravila kršitev ter načrtuje javno obravnavo operativnega programa varstva pred hrupom v mesecu novembru«.
Novica bi bila razveseljiva, če napovedanega operativnega programa država ne bi pripravljala na osnovi strateških kart hrupa izpred šestih let, ki jih je evropska komisija v zadnjem opominu ta mesec povsem naravnost ocenila za zastarele, že izdelane operativne programe na njihovi osnovi pa državi očitala kot kršitev evropske zakonodaje. Za povrh je slovenska vlada sama ob prvem opominu lani komisiji izrecno obljubila, da bo do konca junija letos poskrbela za novo, tretjo generacijo strateških kart hrupa, na katerih bodo temeljili tudi vsi manjkajoči in prenovljeni programi varstva pred hrupom.
Na okoljskem ministrstvu so si vmes očitno premislili, saj so – kot smo že poročali – v nasprotju s sklepom vlade v Bruselj začeli sporočati, da bodo programe varstva pred hrupom izdelali kar na podlagi zastarelih strokovnih podlag iz leta 2011. Da bo s tem kršitev evropske zakonodaje odpravljena, kljub zadnjemu opominu komisije trmasto vztrajajo še danes.
Hrup je drugi najpogostejši vzrok za prezgodnje umiranje
Spomnimo, ker je okoljski hrup drugi najpogostejši vzrok za prezgodnje umiranje – takoj za onesnaženim zrakom – evropska direktiva od držav članic zahteva, da vsakih pet let izdelajo strateške karte hrupa in nato na njihovi osnovi v enem letu pripravijo še programe protihrupnih ukrepov na terenu. Prvič je bilo treba strateške karte pripraviti do 30. junija 2007, drugo generacijo do konca junija 2012 in tretjo do konca junija 2017.
Evropska zakonodaja strateške karte zahteva za vsa strnjena naselja z več kot 250.000 prebivalci, za vse glavne ceste z več kot šest milijoni vozil na leto in za vse glavne železnice z več kot 60.000 vlaki na leto ter za večja letališča. Slovenija je z letom 2012 to mejo v uredbi o okoljskem hrupu znižala na vsa območja z več kot 100.000 prebivalci (Ljubljana in Maribor), na ceste z več kot tremi milijoni vozil na leto in železnice z več kot 30.000 vlaki na leto.
Medtem ko smo prvi dve generaciji strateških kart dobili, na tretjo generacijo tako kot na skorajda vse operativne programe varstva pred hrupom še čakamo. Izdelan je bil zgolj program ukrepov za ceste in železnice z več kot šest milijoni oziroma 60.000 prevozi na leto.
