Poslanci skrajno desne Alternative za Nemčijo (AfD) so danes prvič sedli v zvezni parlament v Berlinu. Prvič po drugi svetovni vojni se je tako v bundestagu znašla kakšna skrajno desna stranka, ki ji spogledovanje z nacionalističnimi načeli ni tuje. Že takoj na začetku so poslanci AfD skušali preprečiti, da bi ustanovno sejo vodil poslanec Hermann Otto Solms iz liberalne FDP, češ da bi ta čast po tradiciji morala pripasti njihovemu poslancu, a jim ni uspelo.
Nemški poslanci so se na tak poskus namreč pripravili. Letos, ko je postajalo vse očitneje, da se bo v parlament uvrstila tudi AfD, so spremenili pravila o tem, komu pripada čast voditi prvo sejo novega sklica parlamenta. Dotlej je veljalo, da jo vodi najstarejši poslanec. To pa je poslanec AfD Wilhelm von Gottberg, star 77 let. A poslanci so to želeli preprečiti, kot so pojasnjevali pred meseci, zato, da bi preprečili verjetni škandal ob govoru, ki ga ima častni predsednik parlamenta na dan prvega sklica. Zato so določili, da sejo vodi poslanec z najdaljšim stažem. V AfD so poudarili, da so jim s trikom odvzeli čast vodenja prve seje.
Težak začetek v srcu demokracije
Poslanci so z veliko večino za predsednika parlamenta izglasovali dosedanjega finančnega ministra Wolfganga Schäubleja. »Vsak začetek je težak,« je v uvodu govora dejal novi predsednik, potem ko je imel nekaj težav z mikrofonom. Z izjavo je takoj poskrbel za dobro razpoloženje med poslanci. Parlament je označil za srce demokracije in dejal, da nihče sam ne zastopa ljudstva, s čimer je ciljal na AfD, ki rada poudarja, da je z njo nemško ljudstvo znova dobilo glas v parlamentu.
Spomnimo, Schäuble je kot finančni minister v vladah Angele Merkel imel ključno vlogo med evropsko finančno krizo in evrsko krizo. Znan je kot nepopustljiv pogajalec in kot velik zagovornik varčevalnih politik. V Nemčiji že vrsto let skrbi za to, da je državni proračun izravnan in dosega tako imenovano schwarze Null (črno ničlo).
SPD že v vlogi kritične opozicije
Na seji so prvič enotno glasovali poslanci nastajajoče vladne koalicije CDU/CSU, FDP in Zeleni. SPD, ki po novem odhaja v opozicijo, je predlagala, da bi morala kanclerka večkrat na »zagovor« v parlament - namesto enkrat na leto kar štirikrat ali še večkrat, ob sredah pa naj bi predstavniki vlade na vprašanja poslancev odgovarjali celo uro in ne le pol ure. V SPD so predlog podprli z argumentom, da mora parlament znova postati ključni oder za politične razprave. Nastajajoča koalicija – prvi pogovori so se začeli prejšnji teden – je izglasovala, da se odločanje o tem predlogu preloži na poznejši čas.
Iz SPD je proti CDU in Merklovi med sejo švignilo tudi mnogo ostrih puščic. Kot že večkrat so jo obtožili, da je njena politika odgovorna za to, da je v parlamentu tudi AfD. Schäubleja so obtožili, da je prav z nepopustljivimi stališči do držav članic EU, ki so se med finančno krizo znašle v težavah, poskrbel, da je Nemčija osovražena skoraj povsod po Evropi.
Nemčija je sicer dobila daleč največji parlament v zgodovini. V prejšnjem sklicu je imel 631 poslancev, zdaj pa kar 709. Solms je napovedal reformo nekoliko posebnega volilnega sistema, saj da tolikšno število poslancev onemogoča normalno delo parlamenta.
