»O tem, ali je prav, da šola otroke vodi na sistematske preglede, smo se pogovarjali že pred nekaj leti. Ker so nekateri učitelji znova izrazili nezadovoljstvo, sem to pandorino skrinjico znova odprl,« pravi ravnatelj osnovne šole Prebold Oton Račečič.
Nanj se je namreč te dni usul plaz kritik, češ da ruši utečen in dober sistem zagotavljanja zdravstvenega varstva otrokom. A Račečič je prepričan, da je prav, da se začno na ministrstvu za šolstvo pogovarjati tudi o tem, kako naprej. In ali je sedanji način, ki vključuje sodelovanje šol, sploh pravi.
Zdravstveni dom ima to plačano, učitelji ne
»Ugotovili smo, da ti pregledi zakonsko niso obvezni. Za zdravstveni dom pa je to dejavnost, ki jo imajo tudi plačano. Oni določijo datum pregleda, ki se mu moramo v šoli prilagoditi. Od staršev moramo zbrati soglasja, organizirati prevoz in, kar se mi zdi najbolj sporno, zbrati tudi nekatere osebne podatke in jih posredovati zdravstvenemu domu. Pri čemer verjetno kršimo določila o varstvu osebnih podatkov. V pravilniku, ki ga je izdalo ministrstvo za zdravje, pa piše, da to dejavnost organizirajo zdravstvene ustanove same, podatke pa pridobijo v registru prebivalcev,« pravi Račečič.
Kot dodaja, je problem postal večji tudi zaradi težav v zdravstvu, o katerih kar naprej beremo in poslušamo. »In nekateri kolegi so dobili občutek, da zdravstvu dajemo neko podporo, čeprav imajo oni to plačano, mi pa ne,« razloži težavo ravnatelj. Sploh pa je vedno več težav tudi s starši, ki so proti cepljenju otrok, nekaterih pa na sistematske preglede preprosto ni.
Učitelji bi morali poročati staršem
»Problem je tudi, da so učiteljem zdravstveni delavci za vsakega otroka posebej razlagali, h kateremu specialistu bi moral, in drugih zaznanih težavah. Učitelji pa bi morali s tem seznaniti starše. In za 25 otrok, na primer, si učitelj vsega niti ne more zapomniti,« še pravi Račečič, ki je s tem seznanil tudi svet staršev.
Ravnatelj pove, da je na ta problem pravzaprav opozoril eden od staršev, ki je zaposlen v zdravstvenem domu. Starši so bili, razumljivo, proti, češ, kaj neki se ravnatelj gre. A sam meni, da je zdravstveno varstvo domena staršev, in ne šole. Se pa zaveda, da je s tem, ko je to prevaljeno na ramena šole, staršem veliko prihranjeno.
Oglasili pa so se tudi v Zvezi prijateljev mladine in poudarili, da so sistematski pregledi učencev v Sloveniji primer dobre prakse, država pa tako poskrbi, da pridejo do zdravnika tudi otroci tistih staršev, ki za to sicer ne bi poskrbeli. »S tem so otroci vsaj tu enakopravni in imajo na voljo enake minimalne storitve in standarde,« poudarjajo v Zvezi prijateljev mladine. In še, da tako tudi raziskovalci pridobijo koristne podatke za načrtovanje in usmerjanje zdravstvene politike, do katerih bi sicer prišli veliko težje. Samovoljno rušenje utečene dobre prakse samo zato, ker za to ni podlage v pravilniku ali zakonu, pa po mnenju zveze ni sprejemljivo.
Šole naj delujejo po ustaljeni praksi
Na ministrstvu za izobraževanje, znanost in šport navajajo, da zakon o osnovni šoli v 13. členu pravi, da osnovna šola mora sodelovati z zdravstvenimi zavodi pri izvajanju zdravstvenega varstva učencev, zlasti pri izvedbi obveznih zdravniških pregledov za otroke, vpisane v prvi razred, rednih sistematičnih zdravstvenih pregledov v času šolanja in cepljenj.
»Sodelovanje šol in zdravstvenih domov v praksi poteka dobro in na različne načine. V zadnjih letih pa starši vedno pogosteje izražajo željo, da bi pri teh pregledih sodelovali. Na to, da starši izražajo željo po individualnih pregledih, pa nas opozarjajo tudi ravnatelji,« odgovarjajo na ministrstvu. In še, da je očitno nujen ponovni skupni razmislek o vprašanjih, ki se porajajo. V tem času pa vodstva šol prosijo, da z zdravstvenimi zavodi sodelujejo kot doslej, torej po ustaljeni praksi.
