V javnem zavodu Turizem Ljubljana so septembra v prestolnici našteli nekaj več kot 140.000 prenočitev. V zavodu ob tem pravijo, da je »po vročem poletju septembra v prestolnici zavelo bolj umirjeno turistično vzdušje«, a je bilo prenočitev tudi minuli mesec za štiri odstotke več kot septembra lani, s čimer se rast priljubljenosti Ljubljane kot turističnega cilja nadaljuje.
Ljubljana s turisti še ni zasičena in je od tega še precej oddaljena, je ob tem znova poudarila direktorica zavoda Petra Stušek. »Kriterijev je več. Eden med njimi je razmerje med številom prenočitev in prebivalcev, kjer se Ljubljana uvršča na 42. mesto med 64 evropskimi mesti, drugi pa zagotovo zadovoljstvo meščanov,« je pojasnila Stuškova. Da se prestolnica zaradi naraščajočega turističnega obiska v prihodnje ne bi znašla v podobnem položaju, kot so se denimo Barcelona in Benetke, kjer so domačini nezadovoljni zaradi navala turistov, so v Turizmu Ljubljana že drugo leto zapored preverili (ne)zadovoljstvo Ljubljančanov s turističnim razcvetom prestolnice.
Turisti motijo desetino meščanov
V anketi, ki so jo s podjetjem Valicon izvedli med 17. julijem in 13. avgustom, je sodelovalo petsto meščanov, od tega dvesto stanovalcev ožjega mestnega jedra. Kot prednosti prestolnice so občani največkrat navedli infrastrukturo, širitev območij za pešce, živahno dogajanje z dogodki ter urejenost in čistočo mesta, medtem ko je približno desetina anketirancev kot moteče omenila promet, prav toliko jih je navedlo gnečo, število brezdomcev in visoke cene.
»Tisti, ki so nezadovoljni zaradi turistov, so v manjšini,« je ob tem povedal ljubljanski župan Zoran Janković. To potrjujejo tudi izsledki ankete: več kot 90 odstotkov vprašanih Ljubljančanov namreč meni, da razvoj turizma pripomore k razvoju mesta, večina je tudi prepričana, da ima skupnost od turističnega obiska korist. Zgolj osem odstotkov od tristo meščanov je turiste navedlo kot moteči dejavnik, nekoliko višji je ta odstotek med dvesto anketiranimi stanovalci mestnega jedra, saj jih je nezadovoljstvo zaradi števila turistov izrazilo dvanajst odstotkov. Kot glavni vzrok za nezadovoljstvo so navedli predvsem gnečo, hrupno vedenje turistov in povzročanje škode ter prilagajanje ponudbe ali cen turistom. S trditvijo, da bi se zaradi turistov najraje odselili iz mesta, se je strinjala le približno desetina anketirancev.
Cilj: milijon turistov in tri milijone prenočitev
Med predlogi tistih, ki jih število turistov moti, sta bila najpogostejša omejevanje števila turistov ter preusmeritev turizma v manj obiskane dele prestolnice. Prav k slednjemu stremijo tudi v zavodu, je poudarila Stuškova. »Zavedamo se možnih posledic večjega števila turistov, ki jih center mesta ne bi prenesel, bi pa jih prenesle nastanitvene zmožnosti. Zato že uravnavamo turistične tokove tako, da nekatere prireditve umeščamo zunaj ožjega mestnega jedra, sodelujemo s četrtnimi skupnostmi in turističnimi društvi, poudarek dajemo razvoju turizma v regiji, torej v 25 občinah, ki obkrožajo Ljubljano in kamor lahko na izlete napotimo obiskovalce.« Da je povezovanje občin v regiji pomembno, je poudaril tudi Janković. »Cilj je milijon turistov, ki bodo v Ljubljani ostali tri dni. Zdaj smo na dveh dnevih in pri približno 800.000 turistih in zavedamo se, da za ta dodaten dan potrebujemo sodelovanje celotne regije.«
