Andreja Klepač, teniška igralka: Z zaslužki se lažje diha, a ne ostane veliko

Roger Federer. Sicer so vsi najboljši igralci na svetu posebni. Naj gre za Rafaela Nadala, Novaka Đokovića ali Andyja Murrayja, vsi pišejo svojo zgodbo. Vsi so ogromno storili za tenis.

Ker pooseblja vse vrednote. Tako športne kot druge.

Z njim res rečem kakšno besedo več. Predvsem v fitnesih ali hodnikih pred dvoboji. Novak se rad pošali. Pozna se, da sva praktično skupaj odraščala, saj je le slabo leto mlajši od mene. Spominjam se, ko sem bila pred leti z mamo in bratom v Rimu, kjer smo spremljali Novaka, ko še ni bil najboljši na svetu. Moj brat si je želel njegovega avtograma. Takrat nisem vedela, ali se me bo spomnil. A me je takoj ogovoril in dejal, da se spominja skupnih turnirjev.

Bolj malo ga gledam.

Ko nastopam na turnirjih, se bolj osredotočam na svoje tekmice in preučujem njihovo igro. Redko si grem ogledat kakšen posamični dvoboj. Če že, potem grem gledat igro dvojic.

Sem oseba, ki se hitro privadi na menjavo okolja. Tudi časovna razlika mi ne povzroča veliko težav. Uživam v tem, kar počnem. Moram pa priznati, da se je včasih naporno odpraviti na dolgo potovanje, še posebno z vso prtljago. A ko pridem do cilja, pozabim na ves potovalni stres.

Primorci imamo radi sonce. Več ko ga je, bolje je. Tudi če je vroče ali soparno. Ne maram pa zime in mraza.

Seveda. Ko sem denimo vsako leto januarja v Avstraliji, spremljam alpske smučarje in smučarske skakalce. V zadnjem času pa sem najbolj navijala za slovenske košarkarje. Med tekmami evropskega prvenstva sem se s svojo sestro in njenim možem v Tokiu zbujala sredi noči. Tako velikega uspeha, kot so ga dosegli slovenski košarkarji, se ne da prezreti in ob njem ne moreš ostati ravnodušen.

Očitno je res vse skupaj dobro vplivalo name. Sicer je bilo naporno, a uspešno.

Z družbenimi omrežji je vse skupaj drugače, saj si veliko športnikov med seboj sledi. Hkrati je manj osebnih stikov. Na olimpijskih igrah v Londonu sem spoznala nekatere športnike, ki jih redno spremljam.

Fenomenalne uspehe je dosegala Tina Maze. Podrobneje spremljam tudi Gorana Dragića in slovenske rokometaše.

Ko sem jo bolje spoznala, ko sva na enem od ekshibicijskih turnirjev skupaj igrali med dvojicami, sem se prepričala, da je velika osebnost. Ogromno je naredila za tenis. Je na ravni Serene Williams. Z najboljšimi na svetu je težko izmenjati več besed, saj so zelo zasedeni in večinoma tudi zaprti, a za kakšno se vselej najde čas. Dopinškega prekrška Marije Šarapove pa ne bi javno komentirala.

Maria je zelo izkušena igralka, ki je dala veliko skozi. Zelo dobro se razumeva tako na igrišču kot zunaj njega. Sva zelo preprosti. Obe pokrivava svoj prostor s forhendom, saj jaz igram z desno roko, Maria pa z levo. Sama igram agresivnejši tenis, kar Marii, ki ima odličen občutek, ustreza. Ko sva se začutili na igrišču, sva postali težko premagljivi.

Prav nobenega. Dokler sva uspešni, bova skupaj igrali še naprej.

O tem trenutno ne razmišljam. Res je, da v preteklosti nisem igrala z res najboljšimi igralkami dvojic. Bomo pa videli, kako bo potekala prihodnja sezona.

Res?

Gre za bruto znesek. Zveni veliko, a je treba od zaslužka odšteti več kot polovico za davke v tujini in Sloveniji. Od preostanka je treba plačati stroške potovanj, trenerja in vse drugo.

Kje pa. Z višjimi zaslužki se lažje diha, toda vložka nazaj v tenis je res zelo veliko. Lahko rečem, da mi za zdaj od teniških zaslužkov ni ostalo dosti denarja.

Že pred leti sem se po peti operaciji odločila zgolj za igro dvojic in tako bo tudi ostalo. Po vseh poškodbah ne verjamem, da bi mi telo omogočilo uspešne nastope med posameznicami. Omenjena turnirja sem med posameznicami odigrala po naključju, ker je bilo prosto mesto, poleg tega pa sem se dobro počutila.

Martina dosega izjemne rezultate. Predlani sta bili skupaj s Sanjo Mirzo praktično nepremagljivi. Tudi z novo partnerico je odlična in dokazuje, da ji leta ne predstavljajo ovire. Pri svojem delu zelo uživa.

Ko igram proti sestrama Williams ali Martini Hingis, mi to vsekakor pomeni dodatno motivacijo. Ves čas moraš brzdati čustva in se osredotočati na svoje delo, sicer ne boš prišel do zmage, ker boš prej ali slej pregorel. Zato skušam slediti modelu, da sem ves čas osredotočena na svojo igro, ne glede na to, kdo stoji na drugi strani mreže.

Katarina je izjemno uspešna igralka dvojic in le želim si lahko, da jo bom kdaj nasledila, kot jo bom v teh dneh na zaključnem mastersu. V zadnjih mesecih, ko sama dosegam najboljše rezultate, Katarini res ne gre. Večkrat sem bila ob njej v težkih trenutkih. Znam jo potolažiti, saj se odlično razumeva. Po drugi strani se mora vsak športnik zavedati, da lahko doživi tudi slabše trenutke.

Cilj je vsekakor uvrstitev v svetovno skupino, vprašanje pa je, ali je to realno. Treba je stremeti k najvišjim ciljem in narediti vse za to, da ti uspe. V tej zgodbi je veliko odvisno od teniške zveze, ki bo morala delati dobro in organizirano. Vselej sem rada pomagala slovenski reprezentanci in bom tudi v prihodnje, če me bo potrebovala.

Kajo sem bolje spoznala na pokalu federacij v Litvi, kjer sva skupaj odigrali tudi eno igro dvojic. Je obetavna igralka, kar potrjujejo njeni odlični uspehi v mlajših kategorijah. Nisem pa je preveč spremljala med posameznicami. Naj le vztraja in dobro dela še naprej.