Preiskovalna bančna komisija državnega zbora je danes zaslišala nekdanja predsednika vlade Antona Ropa in Boruta Pahorja. Anton Rop, ki je bil na položaju predsednika vlade od konca decembra 2002 do začetka decembra 2004, je najprej izrazil začudenje, ker je prejel vabilo na zaslišanje pred komisijo, saj v obdobju nastanka in sanacije bančne luknje ni bil več politično aktiven. Vložena sredstva v sanacijo bank konec leta 2013 so bila po Ropovem mnenju pretirana, postopek pa zgrešen, tudi na podlagi pritiskov politike, evropske komisije in Banke Slovenije. Glede bančne luknje je Rop ocenil, da je ta, tako kot v številnih komercialnih bankah po svetu, nastala, ker je prišlo do svetovne finančne krize, ki je presekala finančne tokove med bankami. »Nekaj je je nastalo tudi zaradi slabega in neodgovornega ravnanja,« je dejal Rop.
Ni vse zlato, kar pride iz EU
Po Ropovi oceni je bilo v sanacijo bank konec leta 2013 vloženih vsaj 1,5 milijarde evrov sredstev preveč, prav tako so bile predpostavke za oceno obremenitvenih testov pretirane. »Zato bi morali takrat na najvišji politični ravni opraviti določene razgovore v Evropski uniji,« je ocenil Rop. Hkrati je dodal, da se lahko določene stvari uredijo in da se ni treba avtomatično uklanjati. Po Ropovem mnenju se mora Slovenija, kar zadeva Evropsko unijo, naučiti določene realne politike, poudaril je tudi, da »ni vse, kar pride iz EU, zlato, ampak je dialog«.
Pahor: Zdaj so vsi pametni
Pred bančno preiskovalno komisijo je pričal tudi Borut Pahor, ki je bil na položaju predsednika vlade od konca novembra 2008 do februarja 2012. Bančna luknja se je po njegovem začela s slabo kreditno prakso v bankah, daleč pred nastopom njegove vlade. Ob splošnem dobrem gospodarskem razpoloženju v svetu so banke v letih od 2005 do 2007 pogosto na veliko in nekritično dajale kredite, ki so nasedli v času krize. »Takrat se je zgodil 'konflikt kritik', saj se je pred tem banke obtoževalo, da dajejo preveč kreditov, v času krize pa, da jih ne dajejo. Tudi banke so bile v težkem položaju,« je ocenil Pahor. Danes po njegovih besedah nimamo dokazov, da bi to, če bi vlada ukrepala prej, kaj izboljšalo. »Imamo teze, a zanesljivih dokazov ni,« je dejal, saj strokovna javnost še do danes ni rekla zadnje besede o receptih za izhod iz podobnih kriz. »Ljudje so danes pametni za nazaj. Nekateri vse vedo in vse znajo, ko je bil čas, da bi pokazali znanje in pogum, pa jih ni bilo, zato se sprašujem, koliko je integritete v takšnem stališču,« je še dejal Pahor. In poudaril, da se je vlada v času, ko je nastopila svetovna kriza, odločala tako, kot je znala oziroma kot je menila, da je prav.
