»Državni udar v Španiji!« Takšna radikalna obtožba se pretekli konec tedna ni pojavila le enkrat, pač pa dvakrat, kar priča o napetostih, ki med Madridom in Barcelono naraščajo zadnje tedne in lahko pripeljejo do resnejše konfrontacije, pri čemer Evropska unija vsaj za zdaj izključuje možnost svojega posredovanja.
Potem ko je katalonska vlada oblasti v Madridu obtožila, da so s priprtjem dveh organizatorjev protestov poskrbele za to, da v Evropski uniji spet obstajajo politični zaporniki, je šla v soboto še dlje. Predsednica katalonskega parlamenta Carme Forcadell je dejala, da je »vlada premierja Mariana Rajoya napovedala de facto državni udar z odstranitvijo demokratično izvoljene vlade«. Na ta način je obsodila sklepe sobotne seje španske vlade, na kateri so sprejeli več predlogov ukrepov proti katalonskim oblastem, ker se nočejo odreči osamosvajanju.
Toda španski zunanji minister Alfonso Dastis ima enako sporočilo za Barcelono: »Če kdo poskuša izvesti državni udar, so to katalonske regionalne oblasti,« je rekel, misleč na napovedi o katalonski neodvisnosti, za katero je na referendumu 1. oktobra glasovala velika večina od 42 odstotkov udeležencev. Špansko ustavno sodišče je pred tem presodilo, da je referendum neustaven. Dastis je pozval prebivalce Katalonije, naj ne sledijo slepo svojim voditeljem, ter dodal, da so bili nekateri posnetki o nasilju španske policije, ko je skušala preprečiti referendum, ponarejeni.
O ukrepih španske vlade v skladu s 155. členom ustave, ki omogoča poseg zvezne vlade za zagotovitev varstva »interesa Španije«, mora odločiti zgornji dom parlamenta, senat. Vladajoča ljudska stranka ima tam potrebno večino za potrditev ukrepov, obenem so podporo obljubili vodilni opozicijski socialdemokrati. Postopek potrjevanja ukrepov terja nekaj časa, predvidoma pa naj bi se končal v petek. Za zdaj ni znano, ali bi vlada ukrepe začela izvajati takoj.
