Medtem ko so si poskušali katalonski nacionalisti pred tremi tedni na pobudo regionalnih oblasti z referendumom priboriti neodvisnost, sta si zdaj Benečija (ki je ne smemo zamenjevati s 70-krat manjšo Beneško Slovenijo) in Lombardija poskušali na pobudo regionalnih oblasti s posvetovalnima referendumoma o povečanju avtonomije ustvariti dobro izhodišče za pogajanja z Rimom. Do konca redakcije sicer še ni bilo rezultatov, a pravzaprav je bilo edino odprto vprašanje, ali bo v Benečiji presežena 50-odstotna udeležba, potrebna za veljavnost referenduma. Takega določila Lombardija nima.
Za zmanjšanje odtoka denarja na revnejši jug
Predsednika obeh regij, Luca Zaia in Roberto Maroni, ki sta referenduma organizirala, hočeta najbrž kot pomembna politika Severne lige predvsem pridobiti prebivalce obeh regij za svojo stranko pred parlamentarnimi volitvami prihodnje leto. Tako se zavzemata za povečanje pristojnosti Benetk in Milana na področju zdravstva, šolstva, infrastrukture ter varnostnih in migracijskih vprašanj. Predvsem hočeta, da bi manj denarja iz Benečije, ki na leto prispeva 15 milijard evrov več kot dobi, in Lombardije, pri kateri je ta razlika 55 milijard evrov, odtekalo proti revnemu jugu Italije. Benečija, Lombardija in druge regije brez manjšin imajo, z izjemo Sicilije in Sardinije, sicer manj avtonomije kot Furlanija - Julijska krajina s Slovenci (tudi beneškimi), Južna Tirolska z Nemci in Dolina Aoste s Francozi.
Večina italijanskih strank podprla referenduma
Na videz je šlo za podobna referenduma, kot je bil 1. oktobra v Kataloniji, predvsem zato, ker ju je dejansko organizirala Severna liga, ki si je pred leti prizadevala za odcepitev severnega dela Italije. Vendar je Severna liga že leta 2001, ko je vstopila v desničarsko vlado Silvia Berlusconija, opustila boj za samostojno Padanijo, ki bi obsegala severni del Italije, vključno s Firencami. Tako se danes Severna liga – ki jo mnogi uvrščajo na skrajno desnico, ker poudarja predvsem boj proti beguncem in nezakonitim priseljencem, pa tudi proti EU – zavzema za federalizacijo Italije, torej za večja pooblastila regij in za manjša pooblastila Rima, ne pa za odcepitev. Maroni in Zaia zavračata vsako primerjavo s katalonskim referendumom tudi z argumentom, da sta bila italijanska referenduma zakonita in v skladu z italijansko ustavo.
Poleg tega referendumski predlog Severne lige poleg številnih sindikatov in organizacij delodajalcev podpira tudi velik del italijanskih strank, vključno z Berlusconijevo Naprej Italijo in populističnem Gibanjem petih zvezd, ki mu ankete obetajo zmago na italijanskih parlamentarnih volitvah spomladi prihodnje leto. Proti pa so predvsem komunisti. Vladajoča levosredinska Demokratska stranka se ni opredelila do referendumskega vprašanja, njen milanski župan Giuseppe Sala pa je na primer odkrito podprl povečanje avtonomije za Lombardijo.
Sicer sta 10-milijonska Lombardija in 5-milijonska Benečija najbogatejši regiji v Italiji. Zelo uspešna so njuna manjša podjetja, ki so se dobro prilagodila globalizaciji. V obeh je tako raven brezposelnosti 6- ali 7-odstotna, to je za odstotek nižja kot v Sloveniji, medtem kot je v celotni Italiji brezposelnost 11,2-odstotna. Življenjski standard pa je v obeh regijah v povprečju precej višji kot v Sloveniji.
