Trump je odločitev, kot že tolikokrat doslej, objavil kar prek twitterja, sprejel pa naj bi jo v nasprotju z nasveti sveta za nacionalno varnost. Bojijo se namreč, da bi v javnost prišli podatki o kakšnih novejših operacijah ameriških agencij.

Dokumente naj bi v skladu z zakonom iz leta 1992 »odklenili« že drug teden, 26. oktobra. Po tem zakonu, sprejetem po velikem pritisku javnosti, je treba dokumente objaviti čez 25 let, razen če takratni predsednik presodi, da bi to lahko škodovalo obrambi, obveščevalni službi ali mednarodnim odnosom in da bi bila ta škoda tako velika, da je pomembnejša od interesa javnosti.

Po navedbah časnika Washington Post je možno, da Trump del dokumentov objavi, del pa pusti zaprt še naprej. Vendarle pa kaže, da se je Trump odločil za objavo vseh dokumentov. »Razen če ne dobim kakih drugačnih informacij, bom kot predsednik dovolil objavo dolgo blokiranih in zaupnih dokumentov o JFK,« je tvitnil.

Večjih presenečenj naj ne bi bilo

Nekateri mu sicer očitajo, da zgolj preusmerja pozornost javnosti stran od negativnih zgodb, v katerih sam igra glavnega junaka.

Strokovnjaki menijo, da v dokumentih najverjetneje ni nikakršnih večjih presenečenj, ki bi v celoti razkrili ozadje atentata.

Številne teorije zarote

»Ameriška javnost si zasluži dobiti dejstva ali pa si zasluži vsaj vedeti, kaj je pred njimi vsa ta leta skrivala vlada,« je za agencijo AP prejšnji mesec komentiral profesor Larry Sabato, avtor knjige o JFK-ju. »To bi morali storiti že davno.«

Atentat na enega najbolj priljubljenih ameriških predsednikov še vedno ostaja na vrhu seznama največjih nerazrešenih skrivnosti v zgodovini človeštva. John F Kennedy je pod streli padel 22. novembra 1963, v Dallasu (v zvezni državi Teksas) pa naj bi ga ustrelil Lee Harvey Oswald. Tega je še pred sojenjem eliminiral Jack Ruby, primer pa je sprožil številne teorije zarote.

ZDA Donald Trump politika atentat John F Kennedy JFK Lee Harvey Oswald Jack Ruby