Če se javnomnenjske ankete, opravljene pred včerajšnjimi in današnjimi parlamentarnimi volitvami na Češkem, niso preveč zmotile, potem je skoraj gotovo, da bo zmagovalec stranka Ano, mandatar pa njen ustanovitelj poslovnež Andrej Babiš. S tem se bodo Čehi uvrstili v tisto skupino volilcev po svetu, ki mislijo, da etabliranim strankam in njihovim voditeljem ni več mogoče zaupati in so poslovneži pravšnji tudi za vodenje države (v Ukrajini Porošenko, na Hrvaškem Orešković, v ZDA Trump). Babiš, z dobrimi štirimi milijardami dolarjev premoženja drugi najbogatejši Čeh, ni politični novinec, saj je bila njegova Ano v koaliciji z najmočnejšo, socialdemokratsko stranko, sam pa finančni minister. Zanimivo je, da je geslo njegove stranke »Boj proti korupciji«, sam pa je bil pozneje odstavljen kot minister in mu je bila odvzeta imuniteta zaradi suma zlorabe finančnih sredstev, ki so jih dobila njegova podjetja iz skladov Evropske unije.
Preiskava mu ni prav nič škodila, saj ga je v anketah pred volitvami podpiralo med 25 in 30 odstotkov volilcev, medtem ko socialdemokrate, ki so toliko odstotkov dobili na prejšnjih volitvah, podpira samo še 12 odstotkov in so zdrseli celo na tretje mesto, saj so jih s 15 odstotki prehiteli komunisti.
Napol Japonec za nacionalno čisto Češko
Od tega, da tradicionalnim strankam volilci obračajo hrbet, imajo na Češkem največ donedavno obrobne stranke, ki so izkoristile nezadovoljstvo in strah ljudi zaradi begunskega vala, terorizma in ekonomske krize, za kar naj bi bile krive stare stranke in EU. Od deset do dvanajst odstotkov podpore si lahko obetajo stranke, ki zagovarjajo nacionalno čistočo, protimuslimanstvo in evroskepticizem, dovolj za vstop v parlament pa še dve piratski stranki. Po nacionalizmu vsekakor izstopa stranka Svoboda in neposredna demokracija, ki odkrito zagovarja izgon tujcev, nacionalno čisto Češko in izstop iz EU. Najbolj zanimivo pa je, da stranke ne vodi zagrizeni Čeh, ampak Tomio Okamura, po očetu Japonec, ki se je kot otrok z družino preselil na Češko in slovi po pozivih Čehom, naj kupujejo pse in prašiče ter jih sprehajajo v bližini mošej.
Rdeči direktor
Številni Čehi velikim strankam očitajo, da niso obračunale z dediščino socializma, da še vedno delujejo na nekdanji način in da niso opravile lustracije. Nekateri očitki držijo, toda v primeru priljubljenosti Babiša postanejo, milo rečeno, čudni. Babiš je namreč otrok uglednega diplomata v času komunizma, ko je bil tudi sam diplomat, kar brez podpore partijske oligarhije ne bi bilo mogoče. Bil je tudi »komunistični direktor«, obogatel pa je med tranzicijo, pri čemer mu je nedvomno prav prišlo, da je bil v partiji dobro zapisan. Če pa držijo še očitki, da je bil sodelavec češke tajne službe, potem je visoka podpora resen politični fenomen. Kljub temu Babišu številni ljubkovalno pravijo češki Trump. Sam, tako kot Trump, pravi, da ga denar ne zanima, da hoče Češko pripeljati med razvite države in da bo delal samo en mandat, v katerem bo Češko osvobodil bruseljskega jarma in jo ubranil pred invazijo tujcev (muslimanov).
