Poleg najnovejše ljubljanske parkovne površine, Tomanovega parka na križišču Masarykove in Resljeve ceste, ne bo nastalo parkirišče, kot so se pojavljala ugibanja. Prav nasprotno – v Mestni občini Ljubljana so se končno odločili, da tako kot so bližjo parcelo odstopili za začasni skupnostni vrt Onkraj gradbišča, ta degradirani prostor namenijo še eni zanimivi začasni rabi. Za nalogo so izbrali kulturno društvo prostoRož, ki ima bogate izkušnje na področju oživljanja javnega prostora. Članice so hitro našle uporabnike, ki so iskali prostor, in prenesle njihove potrebe na načrt.
Pristojni na občini so sprva razmišljali o še eni površini za urbane vrtičke, a kot vedno so arhitektke iz prostoRoža to idejo nadgradile. Ob Masarykovi cesti bodo sicer res med drugim nastali tudi vrtički, a to bodo najbrž najbolj posebni vrtički v mestu. Zanje bodo skrbeli učenci ljubljanske waldorfske šole in kar je še bolj zanimivo – sami jih bodo tudi uredili.
Učenje za življenje
Ob našem obisku se je razigran otroški smeh pomešal z glasnimi udarci, ko so na gradbišču v roke prijeli kladiva in z njimi vztrajno luknjali odslužene kadi, v katere bodo nasuli zemljo ter čez čas posejali zelenjavo in zelišča. Tretješolci bodo tako po učnem načrtu dobivali vrtičkarsko znanje, medtem ko četrtošolci waldorfske šole tedensko prihajajo na ograjeno parcelo ob Masarykovi cesti gradit. Po učnem načrtu spoznavajo različne načine gradnje, zato da bodo z nekaj pomoči učiteljev in staršev izdelali klopi, grede iz strešnikov, lesa, sodov, rastlinjak, krušno peč, ognjišče…
Zelo pritrdilno so devet- in desetletniki iz 4. b odgovorili na vprašanje, ali je to njihov najljubši del pouka, medtem ko so na hladno dopoldne uživali v pripravi malte. »Mešaj, mešaj, hitro, tudi po dnu!« jim je ritem dajal učitelj, ki je bil v vlogi zidarskega mentorja. »Še vode!« so bili prepričani otroci, ki so se nagnetli okoli samokolnice in vihteli svoje zidarske žlice. Tisti dan je bila njihova naloga trdno sestaviti opeke, ki bodo služile kot spodnji del klopi. »Kam bi rekli, da se nanaša malta?« je pritegnil njihovo pozornost učitelj, ki jim je samo pokazal postopek, nato pa so sami planili na delo. Stoodstotno so se osredotočili na spoje med pravokotniki, dokler ni njihove koncentracije zmotila zaslužena malica.
»Nekateri starši so arhitekti, inženirji in tako so nekateri učenci že pravi mali mojstri, večinoma pa gre za mestne otroke, ki se s takšnim delom večinoma ne bi srečali,« je povedala razredničarka Nadja Lazar, ki staršem sproti napove, kdaj naj pripravijo obleke, rokavice in pripomočke za svoje male gradbince in gradbinke. Lazarjeva je poudarila, da na račun njihovih izletov na gradbišče ne trpijo drugi predmeti, celo nasprotno. »Vse lahko povežemo. Pri slovenščini bodo ubesedili, kaj počnejo, pri matematiki bomo računali, dodamo lahko zgodovino te lokacije, jo geografsko umestimo, poleg tega pa se otroci tukaj veliko gibajo,« je naštela učiteljica. Seveda se med gradnjo naučijo tudi marsikaj, česar se v učilnici ne bi mogli. »To je učenje za življenje. S temi izkušnjami bodo dobili samozavest, da se bodo upali v življenju marsičesa lotiti z lastnimi rokami,« je sklenila Lazarjeva.
Ples, grafiti, sejmi, krepitev mišic…
Prostorsko malce omejena waldorfska šola je dolgo iskala ustrezen prostor, kjer bi lahko izvajali tovrstne aktivnosti iz učnih načrtov, zdaj se že veselijo, da bodo lahko na svežem zraku izvajali tudi popoldanska in počitniška varstva, pa tudi vrtnarski in gradbiščni krožek. Ne bodo pa šolarji edini začasni uporabniki občinske zemlje poleg Tomanovega parka. Manjši del zemljišča bo zasedel še športno-urbani park za telovadbo, ples in ustvarjanje. Urejanje sta prevzela športno kulturno društvo GOR in UAUU – Univerzalni atelje uličnih umetnosti, ki bi rada sčasoma neposredno ob Tomanovem parku gostila in izvajala tečaje grafitanja, razstave, plesne delavnice, odprte treninge, sejme vinilnih plošč, turnirje družabnih iger in športov…
Dogajanje na dolga leta samevajočem zemljišču bo tako v naslednjih letih zelo pestro, že zdaj pa je znano, da bo le začasno. Stanovanjski sklad Mestne občine Ljubljana ima na tem območju v srednjeročnem načrtu gradnjo poslovno-stanovanjske stavbe, a to se ne bo zgodilo še tako kmalu. Še vsaj tri leta bo za ostankom opečnatega zidu začasen eksperimentalni prostor, ki ga bodo šolarji in športniki ter kreativci napolnili z opremo iz odsluženih materialov. Iz zbirnih centrov jih je pripeljala Snaga.
